Slovenija se z današnjim dnevom upora proti okupatorju spominja ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF), ki je bila osrednja odporniška organizacija Slovencev v drugi svetovni vojni. V uradu predsednika republike bodo na prazničen dan odprli vrata obiskovalcem, v Mestni občini Koper pa bodo dan upora proti okupatorju počastili 29. aprila v zadružnem domu v Svetem Antonu.
Državna proslava ob letošnjem dnevu upora proti okupatorju je bila že v sredo zvečer v Delavskem domu Trbovlje. Vloga slavnostnega govornika je pripadla predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu.
V svojem sporočilu je izpostavil temeljnost človekovih pravic, ki nam dajejo moč, da se postavimo pokonci in se upremo.
Bogat program ob dnevu boja proti okupatorju tudi v Svetem Antonu
Sicer bo danes obiskovalce predsedniške palače ob državnem prazniku in 76. obletnici ustanovitve OF nagovoril predsednik republike Borut Pahor. Pred predsedniško palačo bo postrojena častna straža garde Slovenske vojske. Kot gostje se bodo prireditve udeležili člani Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.
V Mestni občini Koper bodo praznik obeležili 29. aprila v Sv. Antonu, kjer bo ob 16. uri kot slavnostni govornik zbrane nagovoril zgodovinar dr. Jože Pirjevec. Ob 14. uri pa bo izpred zadružnega doma krenil pohod, ki so ga poimenovali Po poteh spominov. Dan bo kulturno obarvan, saj bodo ob obeležitvi dneva boja proti okupatorju poleg častnega govornika na oder stopili še Godba na pihala Sv. Anton, Moški pevski zbor Lopar, Lovski pevski zbor Dekani, učenci OŠ Elvire Vatovec, podružnica Sv. Anton, in učenci OŠ Istrskega odreda Gračišče.
Osvobodilna fronta
Osvobodilno fronto slovenskega naroda so ustanovili 26. aprila 1941, na dan, ko je bil Adolf Hitler v Mariboru. Vsaj dve desetletji po vojni je veljalo, da je bil ustanovni sestanek v ljubljanski Vidmarjevi vili industrialcev dan pozneje, zato tudi izbira 27. aprila za praznik. Do leta 1991 smo na ta dan praznovali dan OF, od takrat pa dan upora proti okupatorju.
V OF ni bilo nobene predvojne stranke, pač pa so vanjo vstopali politični disidenti in frakcije dotedanjih strank obeh političnih taborov. Skupine so se razlikovale svetovnonazorsko, po politični preteklosti in tudi velikosti. Odločilno vlogo v OF so imeli ves čas komunisti, čeprav jih je bilo le okoli 1000. Bili pa so zaradi dveh desetletij ilegalnega delovanja najbolj usposobljeni za delovanje v okupaciji.
Leta 1942 je v OF potekal notranji boj za formalno organizacijsko prevlado. Že spomladi so bili na preizkušnji odnosi med komunisti in krščanskimi socialisti, spopad za vodilno vlogo pa se je končal v začetku marca 1943 s podpisom t. i. dolomitske izjave. V njej so se vse ustanovne skupine strinjale, da so “glede vseh temeljnih vprašanj istovetne s stremljenji Komunistične partije Slovenije (KPS)”. *
