DomovNaši krajiHiša Carpaccio, biser, ki se je predolgo skrival

Hiša Carpaccio, biser, ki se je predolgo skrival

Naši kraji Preglej vse novice
Deli vsebino

Včeraj je Pokrajinski muzej Koper v sodelovanju z Mestno občino Koper v okviru projekta Carpaccio500 otvoril obnovljeno Carpaccievo hišo, ki je dolga leta propadala. S pomočjo lastnika, podjetja Grafist, je hiša znova zaživela v svojem nekdanjem sijaju.

Prireditve se je udeležil tudi župan Mestne občine Koper Boris Popovič, ki je na projekt Carpaccio 500 zelo ponosen. Mestna občina Koper si namreč prizadeva za kulturno udejstvovanje občanov. Projekta, ki se ob petstoti obletnici oltarne pale na najvišjem nivoju odvija prav pri nas v Kopru, se ne bi branili niti v mestih, ki so znana kot stičišča svetovne kulture.

Carpaccio500
Župan Mestne občine Koper, Boris Popovič je imel čast, kot prvi obiskovalec, preizkusiti ekran na dotik. Foto: ekoper.si

Carpaccieva hiša je s svojimi skoraj 700 leti neprecenljiv biser naše kulturne dediščine. Prenovljeno hišo so odprli v sklopu projekta Carpaccio500, ki poteka ob 500-letnici nastanka Carpacciove oltarne slike Marije z otrokom in svetniki. Ob otvoritvi je o prenovljenem biseru poleg direktorja Pokrajinskega muzeja Luke Jurija in glavne pobudnice projekta Sare Ratoša spregovoril podžupan Peter Bolčič.

Peter Bolčič
Podžupan Mestne občine Koper Peter Bolčič se je zahvalil vsem institucijam, ki so pristopile k projektu Carpaccio500. Foto: Tomaž Primožič/FPA

“Hiša je več desetletij propadala, danes pa ji Mestna občina Koper ob nepogrešljivem sodelovanju Pokrajinskega muzeja Koper in ob podpori sedanjega lastnika hiše, podjetja Grafist, ki je notranjost tudi prenovil, vliva novo, svetlejšo podobo,” je v svojem govoru poudaril podžupan Peter Bolčič.

Ob tej priložnosti se je podžupan Mestne občine Koper zahvalil tudi vsem institucijam in društvom, ki so pristopile k projektu. To so poleg Pokrajinskega muzeja Koper še Župnija Koper, Humanistično društvo Histria, skupnost Italijanov Santorio Santorio, Italijanska unija, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja, Filatelistični klub Koper in Ministrstvo za kulturo.

Ob praznovanju zavidljive obletnice oltarne pale, ki krasi koprsko katedralo, so potekali že številni dogodki, med katerimi je gotovo najbolj odmeval nedavni, ko so v Pokrajinski muzej Koper iz restavratorskega centra v Ljubljani preselili dve orgelski krili, ki ju restavratorke pridno restavrirajo pred očmi obiskovalcev.

orgelsko krilo
Restavriranje orgelskih kril. Foto: arhiv ekoper.si

Poleg te edinstvene priložnosti imajo občani Mestne občine Koper in vsi, ki zaidejo v naše čudovito mesto, možnost občudovati posebno razstavo, ki so jo pripravili v Carpaccievi hiši.

Carpaccio500
Razstava, ki se je lahko dotikaš. Foto: ekoper.si

Za razliko od klasičnih razstav, kjer se eksponatov ne smete dotikati, je tu to zaželeno, saj obiskovalce čakajo ekrani na dotik. Obiskovalci bodo tako lahko doživeli slike na drugačen način, saj si jih bo mogoče s pomočjo ekranov na dotik ogledati tako podrobno, da bo videti čisto vsako potezo čopiča, ki jo je napravil slavni Vittore Carpaccio. Da lahko resnično občudujemo vsako potezo čopiča, je poskrbel Jernej Filipčič, ki je vsako Carpaccievo umetnino ujel v svoj objektiv in tako omogočil nepozabno doživetje še tako zahtevnemu obiskovalcu.

Luka Jurij
Direktor Pokrajinskega muzeja Koper Luka Jurij. Foto: ekoper.si

“Razstava Vam bo razkrila stvari, ki jih še niste videli. Doživeli boste prav vsako poro Carpaccievih del,” je poudaril direktor Pokrajinskega muzeja Koper, Luka Jurij.

Mestna občina Koper je ponosna, da lahko tako razstavo ponudi svojim občanom in tudi turistom, saj je že v samem začetku prepoznala pomen projekta. Prepoznavnost Vittoreja Carpaccia v svetu nam namreč daje priložnost, da skozi umetnost bogatimo turistično ponudbo Kopra in tako iščemo nove priložnosti za povezovanje ljudi.

Carpaccio500
Mestna občina Koper je ponosna, da lahko tako razstavo ponudi tako svojim občanom kot tudi turistom. Foto: ekoper.si

Projekti, kot je Carpaccio500, domačine navdajajo s ponosom, saj jim dajejo občutek pripadnosti. *