Koprčan Janez Janežič je zanimiv gospod, ki se že vse življenje ukvarja z zbirateljstvom. Skupaj z ženo Marijo namreč že pet desetletij zbirata starine neprecenljive vrednosti. Tako med njimi najdemo starinske igrače, plakate, knjige, lutke, lončevino, slike, fotografije, dokumente, etnološke predmete, glasbene inštrumente, telefone, radia in še marsikaj. Poleg tega, da je Janez strastni zbiratelj starin je tudi slikar, ilustrator in karikikaturist, upokojeni delavec Luke Koper, predvsem pa vsestranski umetnik, ki zase pravi, da je prav umetnost tista, ki njegovo dušo napolni z lepoto in pozitivno energijo.
Kot nam je povedal, se je od vedno zanimal za predmete, ki so jih ljudje zavračali: »Po mojem prepričanju je treba obvarovati sleherni dokument, risbo, sliko, etnološki predmet, osebno pričevanje, skratka vse kar ohranja in daje identiteto naši kulturi, ki jo moramo ohranjati, predvsem pa krepiti kulturno zavest ljudi.«
“Največ zanimivih kosov se skriva prav na naših podstrešjih”
Njegovo vodilo je, da morajo vsi, ki čutijo poslanstvo ohranjanja kulture pri tem tudi sodelovati. Po njegovih besedah namreč ni dovolj, da to poslanstvo izvajajo samo muzeji in sorodne ustanove, saj se največ zanimivih kosov skriva prav na naših podstrešjih. Njegov glavni cilj je tako z razstavami, ki jih ima po vsej Sloveniji doseči to, da bi ljudje vzljubili in spoštovali stare predmete, ki odražajo našo preteklost: »To so naše korenine, zapuščina naših prednikov, ki jo moramo ohranjati živo.«
Poleg zbiranja starin pa se Janez Janežič ukvarja še z etnografijo, filatelijo, kartografijo, fotografijo, tehniko, slikarstvom, igračami, knjigami, radiofonijo. Pohvali se lahko z eno najlepših zbirk pločevinaste posode, starih igrač, ključavnic, pletenin in vezenin iz 19. stoletja ter steklenih in porcelanastih predmetov.
Zbirateljski eksponati, ki odražajo življenje ljudi v Istri
Njegovi zbirateljski eksponati so vezani predvsem na Istro in kulturo Istranov, tako slovenskih kot tudi hrvaških in italijanskih. V petdesetih letih zbirateljstva se je tako posvetil iskanju, ohranjanju, vzdrževanju, in restavriranju starih predmetov. Na Istro gleda skozi umetniške oči, saj pravi, da je s svojim razkošnim zelenjem, morsko modrino, raznolikimi barvami, ki jih ponuja istrska zemlja, neponovljiva paleta vseh barv sveta.
Zbirkam, v katerih ima vsak predmet svojo zgodbo, ki jo Janežič podkrepi s strokovno razlago, kar ni videti konca. Tako že več let stoji stalna zbirka, ki priča o nekdanjem vinogradništvu in vinarstvu na sedežu Vina Koper, zbirka tehtnic, v njegovi lasti je tudi ena največjih zbirk starih igrač na Slovenskem, zbirka starih ženskih torbic in zdravniških kovčkov, zbirka lekarniških potrebščin, ki jih lahko občudujete v Pretorski palači, zbirka starih šolskih potrebščin, zbirka, ki zajema deset tisoč gumbov in še veliko več.
Na vprašanje, kdaj je dejansko začutil željo po zbirateljstvu Janežič odgovori, da je to začutil že v otroštvu: »To je enostavno del mene, že kot otrok sem rad zbiral stvari, najbolj pa je takrat izstopala moja zbirka poštnih znamk. Pri desetih letih sem jih namreč uspel zbrati deset tisoč, poleg zbirateljstva pa sem se že takrat navduševal tudi nad risanjem.«
42 let delovne dobe in 50 let aktivnega zbirateljstva
Tako so ga spomini med pogovorom ponesli v čas osnovne šole. Zaupal nem je zanimivo življenjsko anekdoto, ko je nekoč sošolcu, ki mu je bilo prav tako ime Janez, narisal sliko v zameno za nalogo iz matematike. Čez nekaj časa je učitelj likovnega pouka učencem povedal, da bodo naslednji dan obiskali razstavo, kjer bo na ogled tudi nagrajena slika učenca Janeza. Janežič je bil prepričan, da je to ena od njegovih slik, vendar ni bilo tako. Nagrajena slika je bila slika Janeza, ki mu jo je Janežič narisal v zameno za matematično nagrado. Učitelj, ki je vedel, kdo je pravi avtor slike, je le hudomušno pogledal oba Janeza, ki sta tiho sklonila glavi.
Med mnogimi razstavami njegovih slik, mu je v spominu najbolj ostala slikarska razstava, ki jo je imel leta 1984 v Sao Paulu v Braziliji, kjer se je predstavil s kar petindvajsetimi akvareli, ki so obiskovalce navdušili, pa vendar je slikarstvo le droben del osebnosti Janeza Janežiča, ki je svoje ilustracije posodil tudi marsikateri otroški knjigi – likovno je opremil petnajst pesniških zbirk, revije in pesniške zbirke za otroke, nekaj ducat otroških slikanic in pripovednih knjig, za filateliste je izrisal več osnutkov priložnostnih žigov, njegova dela pa so krasila tudi časopis Luški glasnik in plakate Luke Koper, kjer je bil Janez nekoč zaposlen.
Za sabo ima tako 42 let delovne dobe in 50 let aktivnega zbirateljstva. V vsem tem času je spoznal, da je za ljudi zelo pomembno, da lahko pridejo v stik z razstavnim eksponatom in se ga dotaknejo, začutijo njegovo težo, material iz katerega je narejen in spoznajo njegovo zgodovino: »Zbiratelji imamo v primerjavi z muzeji to prednost, da ljudem lahko omogočimo, da se predmetov dotaknejo, da začutijo zgodbo, ki se skriva v ozadju, vsakega predmeta.«
Prav te dni si lahko ogledate tudi njegovo razstavo z nalovom “Ribiči”, ki jo je postavil v izolski knjižnici. Razstava vas bo popeljala v življenje ribičev, ki so nepogrešljivi del našega vsakdana, naše kultune dediščine in zgodovine.
