Krajevna skupnost Rakitovec leži na pobočju Kojniško-žbevniškega pogorja. Raziskovalci domnevajo, da je Rakitovec pred približno tisoč leti nastal zaradi vode velikega kala, ki se nahaja na začetku vasi. Krajevna skupnost Rakitovec, ki pod Mestno občino Koper spada že 21 let, ima torej za sabo dolgo zgodovino.
Območje Rakitovca je bilo poseljeno v času starejše slovanske kolonizacije Istre od 9. do 12. stoletja. Vzpon je kraj doživel v poznem srednjem veku, ko se je ob glavni cesti iz Čičarije proti Kopru razvilo živahno trgovanje in tihotapstvo. Rakitovec je poleg drugih vasi Kraškega roba že sredi 13. stoletja prišel pod koprski komun in branil vdore iz Čičarije.
Kot zadnja vas koprskega ozemlja na meji med Brkini, Čičarijo in Krasom je svojo obrambno funkcijo ohranjala do padca Beneške republike leta 1797. V času uskoške vojne je bil Rakitovec požgan in opustošen, veliko prebivalstva pa pobitega.
Kot je zapisano na spletni strani Mestne občine Koper, je Rakitovec v upravnem pogledu ostal znotraj koprskega okraja do propada cesarske Avstrije 1918. V tem obdobju je Ciril-Metodovo društvo Istre v vasi zgradilo osnovno šolo, leta 1876 pa je železniška uprava napeljala vodovod iz Bresta do železniške postaje Rakitovec. Do druge svetovne vojne je vas spadala pod občino Buzet na Hrvaški strani, od druge vojne do leta 1995 pa pod občino Sežana. Od leta 1995 je Rakitovec del Mestne občine Koper. Današnji predsednik Krajevne skupnosti, Dušan Rožac, poudarja, da krajevna skupnost z občino dobro sodeluje in da je zadovoljen z doseženim v času županovanja Borisa Popoviča.
V različnih obdobjih je imela vas različna imena: Rachitovich, Raccotol, Rakitovac, Rakitovič, Grancino, Aquaviva, Valmorosa, Aquaviva dei Vena in danes Rakitovec.
Trgovanje z lesom, ogljem, apnom …
V medvojnem času je bilo trgovsko središče Trst, kamor so hodili prebivalci Rakitovca prodajat seno in kmetijske pridelke. Mnogo jih je zaradi hudega pomanjkanja odšlo s trebuhom za kruhom v tujino. Zelo pomemben vir zaslužka je takrat pomenila tudi danes sporna železnica, na kateri je bilo zaposlenih veliko ljudi.
Dodaten zaslužek so prebivalcem predstavljali bogati gozdovi nekaterih višjih predelov kraške Istre in delanje apna. Tako so v Trst in Reko tovorili les, drva in oglje, ki je bilo v tistem času izredno cenjeno. O izredno razširjenem oglarstvu v Rakitovcu danes pričajo številni kolovozi in prašne poti med bukovimi gozdovi. Oglarsko dejavnost so zaradi pomanjkanja bukovega lesa v Rakitovcu opustili.
V preteklosti so bile razvite tudi ovčereja, konjereja in govedoreja. To dokazujejo vaški kali z nepropustnim dnom, ki jih je ustvarila živina s teptanjem ilovice.
Kljub boljšim življenjskim razmeram je prebivalcev manj
Vaščani so za izboljšanje življenjskih razmer vložili veliko denarja in dela. Leta 1953 so dobili elektriko, deset let kasneje pa še javno razsvetljavo. Čez čas so dobili tudi asfaltno cesto, ki je olajšala pot v mesto. Železnica tako ni bila več edino okno v svet.
Prebivalstvo se je z začelo od začetka 20. stoletja močno zmanjševati in se je do danes zmanjšalo za dobro polovico. Problematičen je namreč predvsem dostop do vasi in tudi do preostale krajevne skupnosti ter velika oddaljenost od mesta. Zato si vaščani zelo želijo, da bi bil projekt obvoznice Podpeč, ki ga podpira tudi Mestna občina Koper, izpeljan čim prej.
Društva, ki aktivno delujejo v Rakitovcu, skrbijo za osveščenost prebivalcev Mestne občine Koper
Leta 1999 je bilo ustanovljeno Društvo za turizem, šport, kulturo in razvoj Rakitovca. Najpomembnejša naloga društva je ekološko osveščanje, saj KS Rakitovec spada pod vodovarstveno območje.
Leta 2004 je bilo na območju EKO parka KRAS, ki ima sedež v Rakitovcu, ustanovljeno Društvo za slovensko-hrvaško čezmejno sodelovanje in druženje. Društvo je namenjeno ohranjanju spomina na zgodovino, dogodke, ljudi in njihov način življenja ob meji med Slovenijo in Hrvaško. Poleg tega društvo spodbuja tudi raziskovalne dejavnosti.
V Rakitovcu med drugim deluje Prostovoljno gasilsko društvo Rakitovec, ki priskoči na pomoč ob vsakem požaru, poplavi in drugih težavah, ki pestijo krajane.
O bogati zgodovino priča tudi dobro ohranjena stavbna dediščina s skromnimi kamnoseškimi detajli, kot so stenske niše s podobo Kristusa na križu, ki krasijo skoraj vsako domačijo. *
