Pogovori z zanimivimi občankami in občani, skozi katere predstavljamo njihova življenja in dosežke, so vselej zanimivi. Tokrat smo se srečali z najstarejšim čevljarjem v Sloveniji, ki je še vedno aktiven. Aleksandar Vuković je zakorakal v 90. leto življenja, kljub visoki starosti pa še naprej vztraja v svoji delavnici v starem mestnem jedru.
Čevljarski mojster, ki so ga pred leti razglasili za najstarejšega aktivnega malega obrtnika v Sloveniji, je Koper prvič obiskal leta 1958. Čeprav je bil takrat le na obisku, je življenje v rodni Črni gori zamenjal za Slovenijo. Delavnica v starem koprskem mestnem jedru na Župančičevi ulici je njegov drugi dom. A ker čas malih obrtnikov mineva, mladeničem, ki bi se želeli učiti čevljarske obrti, priložnosti ne more ponujati. Bo pa v svoji delavnici vztrajal do konca.
V domačem kraju je karierno pot posvetil učenju čevljarske obrti, a hkrati počel tudi veliko drugega. Poletje 1958 je zagotovo prelomnica v njegovem življenju, saj se je obisk tete in strica, ki sta živela v Kopru, prelevil v življenjsko spremembo. Ponudba, da dopoldneve preživlja v delavnici, večere pa v morju, je bila preveč mamljiva. Aleksandar je v Kopru ostal in si kaj kmalu omislil lastno delavnico. Najprej v Šmarjah, kjer je tudi spoznal svojo življenjsko sopotnico, kasneje pa v Kopru, kjer deluje še danes. Čevljar, ki bo kmalu dopolnil častitljivih 90. let, z žalostjo v očeh poudarja, da je čas malih obrtnikov minil. V najboljših časih je imel veliko dela, tudi do šest zaposlenih, čevlje je izdeloval za tuje in domače velikane. Danes je zgodba drugačna, če je bilo nekdaj v Kopru devet podobnih delavnic, je zdaj stanje drugačno.
Ker ni dovolj dela, vajence odklanja
»Vse manj dela je za čevljarje, mizarje kovače in podobne obrtnike. Seveda še vedno obstajajo mladi ljudje, ki bi se radi izučili različnih obrti. Vsak mladenič, ki me vpraša, ali bi mu lahko ponudil priložnost, se mi zasmili. Na žalost dela ni. Hudo mi je pri srcu, ko jih moram zavrniti, a čeprav so želje eno, je realnost nekaj drugega,« pojasni Vuković in doda, da je razlog v poplavi poceni obutve iz uvoza in vse manjši kupni moči ljudi. »To, kar kupujemo danes, niso čevlji. Zaradi take obutve se hitro pojavijo težave,« razlaga sogovornik in pokaže na usnjen čevelj pred seboj: »To, kar ljudje danes nosijo, niso čevlji, ampak zgolj pusta obutev. Če bi imel moč, bi vse to prepovedal,« je odločen legendarni koprski čevljar. Kot dodaja, je bila nekdaj čevljarska industrija v Sloveniji močna: »Imeli smo Peko, Planiko in Alpino, podjetja, ki so bila tudi v svetu cenjena. A vse smo uničili. Danes pa robo, ki je cenena in poceni, ljudje hitro zavržejo. In potem je to treba pospraviti, reciklirati. Nekateri pa se odločijo in obutev prinesejo v popravilo.«
In ravno v trenutku, ko smo bili na obisku pri koprskem čevljarju, se je na njegovi mizi znašel čevelj: »Zgornji del čevlja je dober, je kot nov. A podplat iz poliuretana je uničen. Zdaj bom moral pričvrstiti podplat iz surove gume. Nov podplat na skalah ne bo zdrsnil, tisti prej bi lahko in človek bi padel. V današnjem času so ljudje prisiljeni kupovati cenejšo obutev. Na žalost je danes tako,« zaključi sogovornik.
