Mestna občina Koper in njen župan Boris Popovič že vrsto let podpirata razvoj koprskega pristanišča, pri čemer pa morajo biti vplivi na občane in okolje čim manjši.
Razvoj Luke Koper se lomi na plečih občank in občanov
Trditve, ki so se v minulih dnevih pojavljale v medijih v zvezi s tem, da koprska občina zavira razvoj pristanišča, so najmanj zlonamerne, še bolj žalostno pa je, da relativizirajo skrb za varno in kakovostno življenje občanov.
Koprski župan Boris Popovič je namreč pojasnil, da si Mestna občina Koper vseskozi prizadeva za razvoj koprskega pristanišča, vendar ne na tak način. Vodstvo Luke Koper namreč zavrača vsako obliko komunikacije in sodelovanja z lokalno skupnostjo. Medtem ko ustvarja vse pogoje za lastno rast prihodkov in dobička, na pleča občank in občanov nalaga vse posledice takšnega razvoja, ki se kažejo tako v slabši kakovosti življenja kot pri degradaciji okolja.
Koprsko pristanišče je po svoji naravi mestno pristanišče, ki večino svojih pretovornih dejavnosti izvaja v ožjem krogu starega mestnega jedra. Vpliv teh dejavnosti na življenje občanov je ogromen, a politična računica to dejstvo povsem relativizira.
Na tisoče koprskih občanov je že danes izpostavljenih prekomernemu hrupu, svetlobnemu onesnaževanju, prometnim težavam, ki jih povzročajo kolone tovornjakov, tveganju za onesnaževanje morja in obale in številnim drugim težavam, ki bi jih Luka Koper morala upoštevati pri vseh razvojnih načrtih.
Interno sprejete okoljske strategije Luke Koper nimajo nobene vrednosti, če niso usklajene z lokalno skupnostjo.
MOK se ni nikoli strinjala s predlaganim DPN
Na vse te težave in razvojne izzive Mestna občina Koper opozarja že vrsto let. Odločno zanika tudi očitke, da se je v preteklosti strinjala s predlaganim Državnim prostorskim načrtom za celovito ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru (DPN).
Pravzaprav je ravno obratno. Občinski svet Mestne občine Koper je že na seji novembra leta 2009 sprejel sklep, s katerim je ostro nasprotoval predlaganemu osnutku DPN in zahteval, da se nemudoma umakne iz nadaljnjega postopka do uskladitve z lokalno skupnostjo in da se ponovno prouči koncept prostorskega razvoja pristanišča ter pripravi ustrezno popravljen osnutek DPN z upoštevanjem vseh pripomb in predlogov lokalne skupnosti.
Alternativni predlogi za širitev pristanišča
Mestna občina Koper je julija 2010 izdala negativno mnenje k predlogu DPN in ga utemeljila s suverenimi argumenti za zaščito interesov lokalne skupnosti. Ob tem je Mestna občina Koper podala tudi nekaj alternativnih predlogov za širitev pristanišča, ki ne bi imeli toliko negativnih vplivov na lokalno prebivalstvo.
Med drugim je občina predlagala, da se prouči možnosti podaljšanja operativnih obal prvega in drugega pomola v kopno. Mestna občina Koper je obenem izrecno nasprotovala podaljšanju prvega pomola v morje in za nesprejemljiva ocenila predvidena pokrita skladišča na Evropskem energetskem terminalu, ki naj bi dosegala višino neverjetnih 46 metrov in bi služila deponiranju premoga in železove rude. To je samo manjši del pripomb, ki jih je koprski župan Boris Popovič 1. julija 2010 posredoval pristojnemu ministrstvu za okolje in prostor.
Občinski svet Mestne občine Koper je nato še leta 2011 obravnaval pripombe, predloge in stališča, ki jih je pripravila Komisija za oblikovanje stališč in pripomb k predlogu DPN (Komisija). Komisija je k sodelovanju povabila tudi krajevne skupnosti, ki so neposredno obremenjene z delovanjem pristanišča in povezanih transportnih dejavnosti ter sprejela sklep, v katerem je obširno predstavila zahteve za ponovno proučitev predlaganih ureditev in upoštevanje zahtev ter izhodišč Mestne občine Koper. Občinski svet je vse predloge Komisije sprejel in jih posredoval pristojnemu ministrstvu za okolje in prostor. To ni upoštevalo praktično nobenega izmed številnih dobronamernih predlogov za dopolnitev DPN, ki bi omogočal rast tovornega pristanišča ob upoštevanju potreb lokalne skupnosti.
MOK: Nasprotovanje širitvi prvega pomola zaradi znatno povečanih vplivov na okolje
Mestna občina Koper se je avgusta 2016 vključila v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja za celostno ureditev prvega pomola v pristanišču za mednarodni promet predvsem zaradi znatno povečanih vplivov na okolje, ki bi jih prinesla širitev pomola v morje za kar 100 metrov, čemur je Mestna občina Koper že vrsto let odkrito nasprotovala, predvsem zaradi slabšanja kakovosti življenja občanov ter negativnega vpliva na razvoj turistične dejavnosti v celotni regiji.
Danes smo se znašli pred dejstvom, da želi Luka Koper izvesti megalomansko širitev prvega pomola v morje, in to s popolnim ignoriranjem lokalne skupnosti ter interesov občank in občanov Mestne občine Koper. Ti bi morali prejeti transparentne informacije glede posegov, ki bodo nedvomno vplivali na kakovost njihovega življenja in skupnega okolja, in hkrati postati aktiven partner pri razvoju pristanišča.
Mestna občina Koper je pritožbo na izdano okoljevarstveno soglasje za širitev prvega pomola napovedala izključno zaradi zaščite lokalne skupnosti, občanov in okolja, kar je tudi ena od njenih osrednjih nalog. *
