Desetletni Nik Ščulac, doma iz okolice Kopra, se že od svojega četrtega leta ukvarja s kartingom. Za ta šport ga je navdušil oče Damjan, ki je tudi sam veliko tekmoval z gokarti in v motokrosu. Poznavalci športa so pri mladem Koprčanu hitro opazili, da je pred njim svetla prihodnost.
Pred mikrofon smo tokrat povabili Nika Ščulca in njegovega očeta Damjana, saj smo želeli iz prve roke slišati, kaj pomeni živeti adrenalinsko obarvano športno zgodbo. Najmlajši član družine Ščulac se je navdušil nad tem športom že takoj, ko je prvič sedel v gokart. »V mali dirkalnik sem se prvič usedel v domači garaži, kar brez čelade na glavi. Naredil sem nekaj zavojev na parkirišču in takoj mi je bil všeč občutek odprtosti, vetra v laseh,« pove Nik, ki oriše nepozabne občutke, pa tudi skrbi ob prvem soočenju z gokart stezo. »Vse skupaj je bilo iz moje perspektive precej nerodno. Cestišče je bilo zelo spolzko, na stezi sem se kar naprej vrtel. Vesel sem, da po nepozabni prvi izkušnji na stezi nisem izgubil poguma in sem trmasto vztrajal naprej. Na naslednjih dirkah, ki so potekale na suhem asfaltu, sem pokazal že več znanja, pazil sem tudi, da sem upošteval vse nasvete in želje očeta. Pri vsakem športu so začetki težki. A že v prvi sezoni mi je uspelo ujeti priključek z najhitrejšimi. V nadaljnjih letih sem s trmo, borbenostjo in vztrajnostjo že dosegal visoke uvrstitve,« pove destletnik, ki je ponosen, da je z gokartom presegel hitrost 110 km/h.
Oče v vlogi mehanika in ključnega informatorja
Mlademu Koprčanu je na njegovi športni poti v svetu gokart dirkalnikov v veliko oporo oče Damjan, ki ga redno spremlja na vseh dirkah, tako doma kot v tujini. »Brez očeta ne grem na nobeno dirko. On je tudi moj mehanik in prva oseba, ki mi pomaga s pomembnimi informacijami. Najraje si izmenjujeva ključne športne informacije, saj me on med dirkami spremlja kar s tribune, kjer opaža vse moje napake in odločitve, ki jih sam izbiram na stezi. Z očetom največkrat trenirava v sosednji Italiji, kjer so pogoji za trening najboljši. Veliko časa preživiva na italijanskih dirkališčih Pista Azzura (Jesolo), Alberone (Videm), Lignano Circuit (Lignano) in South Garda Karting (Lonato),« še doda mlad Koprčan in preda besedo očetu Damjanu: »S sinom sva se pred leti odločila nadaljevati kariero v Italiji. Vendarle je ta šport pri naših zahodnih sosedih veliko bolj razvit, kot pri nas. Konkurenca, ki omogoča tudi hitrejši napredek, je veliko večja. Nik letos nastopa v kategoriji Mini 60 v svetovni seriji, njegov cilj je zmagati na vsaj eni dirki. Kot kaže bo lahko leta 2022, če bo šlo vse po načrtih, prestopil v močnejši razred 100 ccm junior.«
Koprčana si želijo številni klubi
Dirkanje z gokartom ni poceni. Za finančno stanje skrbi Damjan, ki pravi, da v sinovo kariero usmerja ves prosti čas. Nik je član češkega moštva Praga, ki ima sedež v Italiji. Ekipa zdaj že krije velik del stroškov, zato Damjan upravičeno pričakuje, da bo v prihodnje še bolje. Še vedno delajo z majhnim proračunom. Približno polovica med 100 najboljšimi dirkači na leto porabi približno 200 tisoč evrov, medtem ko Nik večino dirk premaguje s precej manj denarja. Kot pove oče Damjan, nastopijo na približno tridesetih dirkah v sezoni, vsaka stane med petimi in sedmimi tisoči evrov. Številni športni klubi in moštva Nika vabijo v svoje vrste, a oče in sin ob koncu poudarita, da se v tem moštvu, pri katerem sta zdaj, več kot odlično počutita.
Foto: osebni arhiv Nika, V.K.
