Gre zgolj za usklajevanje določb statuta z zakonodajo – včeraj sprejete spremembe poslovnika v koprski občini uvajajo participativni proračun.
Koprski občinski svet je na včerajšnji seji s 24 glasovi za in le 4 proti sprejel spremembe in dopolnitve občinskega statuta, pri kateri gre, kot so pojasnili na koprski občini, zgolj za uskladitev z veljavno zakonodajo s področja lokalne samouprave. Vsi postopki so, kot je na včerajšnji seji občinskega sveta poudarila direktorica občinske uprave Sabina Mozetič, usklajeni z ministrstom za javno upravo in službo za lokalno samoupravo, od koder so tudi dobili jasna priporočila in zahteve za spremembo določil občinskega akta.
Spremembe in dopolnitve statuta koprske občine se tako v večini nanašajo na čiste formalnosti, kot so določbe, ki so že zapisane v zakonih in jih po mnenju ministrstva ni več potrebno ponovno zapisati v občinske statute. Poleg tega pa se spremembe nanašajo tudi na nekatere določbe s področja pristojnosti župana in delovanja krajevne skupnosti, pri čemer gre prav tako za usklajevanje z veljavno zakonodajo.
V pripravo besedila so zato bile vključene vse krajevne skupnosti, ki, kot pravi Mozetičeva, še naprej ohranjajo dosedanje naloge in pristojnosti, pa čeprav je z novo zakonodajo statut občine tudi statut krajevne skupnosti, zato mora vsebovati vse statusne določbe od imena, sedeža, območja, števila članov sveta, njegovih pristojnosti, določbe o zastopanju, o omejitvah pravne sposobnosti, določitev uporabe določb statuta in poslovnika občinskega sveta za delovanje svetov KS ter način opravljanja oz. zagotavljanja strokovnih, organizacijskih in administrativnih opravil za svete KS. »Poglavje o KS se torej spreminja in dopolnjuje tako, da je celotno delovanje KS oziroma sveta KS opredeljeno s Statutom Mestne občine Koper. Dosedanji statuti KS tako prenehajo veljati z uveljavitvijo teh sprememb in dopolnitev,« je ob tem še pojasnila Mozetičeva in dodala, da krajevne skupnosti prav tako ne morejo več biti delodajalec. To še posebej zadeva tiste krajevne skupnosti, ki danes zaposlujejo tajnike – ti bodo najkasneje prihodnje leto zaposleni pod okriljem občine. Kar pa ne pomeni, tako navaja Mozetičeva, da bo delavec delo opravljal izključno na sedežu občinske uprave. »Pri izvajanju te novosti bomo v celoti izhajali iz specifik posameznih krajevnih skupnosti, hkrati pa bomo zagotovili ustrezno strokovno in administrativno podporo tudi vsem tistim krajevnim skupnostim, ki danes tajnika nimajo,« še dodaja.
»Ker so nekatere krajevne skupnosti ob predstavitvi sprememb izrazile nekaj pomislekov, smo upoštevali določene pripombe, zato ostajajo nespremenjene tudi določbe 143. in 145. člena veljavnega statuta,« je povedala Mozetičeva. To pomeni, da bodo KS še naprej lahko sprejemale svoje razvojne programe, upravljale s svojim premoženjem ter podajale predhodna mnenja občinskemu svetu glede zadev, ki se nanašajo samo na interese prebivalcev posamezne krajevne skupnosti. »Dodatno jim nov statut daje možnost podajanja mnenj, pobud in predlogov organom občine, kar praktično pomeni, da se bodo morali občinska uprava, župan in občinski svet odzvati in opredeliti do čisto vsake pobude, predloga krajevne skupnosti, kar je po našem mnenju pomembna novost, ki še bolj jasno opredeljuje razmerje KS do organov občine, hkrati pa napotuje k še tesnejšemu in plodnemu sodelovanju vseh deležnikov,« je pojasnila.
Spremenjen in dopolnjen statut na novo opredeljuje tudi pristojnosti župana v postopkih imenovanj ravnateljev oziroma direktorjev javnih vrtcev in šol ter drugih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja, kar je sprožilo negodovanja opozicije, ki je menila, da je to pristojnost občinskega sveta. »Zakon ne določa, da bi bilo podajanje mnenj izrecna naloga občinskega sveta, gre za vprašanje uresničevanja ustanoviteljskih pravic, ki jih lahko izvajata ali župan ali občinski svet,« je stališča občine nadalje z argumenti zagovarjala direktorica MOK, ki je glede na v statutu določene pristojnosti župana, da nadzoruje delovanje občinskih javnih služb, predlagala, da se tudi podaja predhodnih mnenj, opredeli kot pristojnost župana. Bojazen opozicije je odveč, je še dodala, saj je vpliv občinskega sveta v postopkih imenovanj ravnateljev oz. direktorjev javnih vrtcev in šol ter drugih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja, zagotovljen s tremi predstavniki ustanovitelja v svetih javnih zavodov, ki jih imenuje prav občinski svet.
Sicer pa je mnenje bodisi župana bodisi občinskega sveta neobvezujoče, svet zavoda je namreč tisti organ, ki na koncu sprejme odločitev o imenovanju ravnatelja oz. direktorja javnega zavoda.
Koprski svetniki so na včerajšnji seji občinskega sveta skoraj soglasno, z le enim glasom proti, sprejeli tudi spremembe in dopolnitve poslovnika OS Mestne občine Koper, s katerim se uvaja novo podpoglavje, ki ureja sodelovanje občanov, strokovne in druge zainteresirane javnosti pri sprejemanju splošnih aktov občine in proračuna mestne občine – t.i. participatorni proračun. »Določba o participativnem proračunu pomeni obliko sodelovanja prebivalcev, ki postaja standard pri uresničevanju lokalne samouprave in sledi primerom dobrih praks. Župan bo v postopku priprave proračuna lahko določil višino sredstev, namenjeno financiranju projektov, ki jih bodo predlagali občani sami, potem ko bosta znana okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna in predlog načrta razvojnega programa. Za vključitev projektov, ki jih bodo lahko predlagali občani, bo občinska uprava opravila posvetovanje s prebivalci najkasneje do predložitve predloga proračuna občinskemu svetu v sprejem,« je novosti včeraj predstavila Mozetičeva.
