Da je oskrba s pitno vodo ena od prioritetnih nalog Mestne občine Koper že vse od leta 2003 priča tudi podatek, da je danes posameznikov, ki še niso priključeni na vodovodno omrežje, le še 176, kar pomeni, da je oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda tudi glede na konfiguracijo terena izredno visoka – kar 99,7 %, če ne celo ena najvišjih v Sloveniji. Koprska občina tudi tiste, ki še niso priključeni na vodovodno omrežje oskrbuje s pitno vodo, ki jo zagotavlja s prevozom s cisterno.
Mestna občina Koper je za naložbe, obnove posameznih dotrajanih odsekov vodovodov, obnove vodovodov v sklopu izgradnje kanalizacije, kot tudi za obnove v sklopu urejanja prometnih površin na območju koprske občine v zadnjih letih namenila več kot 35 milijonov evrov. V tem obdobju je izpeljala več kot 290 projektov in uredila okrog 2150 priključkov in 3920 odjemnih mest.
Med letoma 2003 in 2018 je Mestna občina Koper izpeljala vrsto naložb v izgradnjo vodovodnega omrežja: zgradila je vodovod Praproče-Podgorje, vodovod v Rakitovcu, Kastelcu, Socerbu, pa tudi v Zazidu. Uredila je vodovod Šanca-Tinjan-Urbanci-Plavje, pa vodovod za Olmo, staro Šalaro in Paštoran, vodovod v Dekanih I. faza, na mejnem prehodu Sočerga, Fortezza na Škofijah.
Zgradila je vodovod Premančan-Hrvatini, vodovod Brageti na Logu, vodovod Mohoreče in vodovod po Pristaniški, Kidričevi in Cankarjevi ulici, na Vojkovem nabrežju, Semedelski promenadi ter severni obvoznici. Investirala je tudi v vodovod Sv. Anton-Tomažiči, vodovod Dolge njive v Ankaranu in vodovod po luški vpadnici, kot tudi v vodovod po bertoški in ankaranski vpadnici, vodovod za Manžan-Padovani in za Čentur, vodovod za Hliban, stanovanjska naselja Nokturno na Markovcu, Semedelski razgledi in Valdoltra, vodovod za GORC Sermin in za območje Nad Dolinsko ter vodovod za Loko.
Poleg tega je ogromno sredstev namenila tudi za vlaganja v vodovodno strukturo v sklopu obnov posameznih odsekov dotrajanih vodovodov, obnov vodovodov v sklopu izgradnje kanalizacije, cest in drugih naložb. Obnavljala je tudi številne vodohrane, med večjimi vodohran Sv. Anton, Škocjan in Semedela III.
Med obsežnejšimi naložbami, ki so jih v Kopru uspešno izpeljali skupaj z občinama Izola in Piran, s pomočjo sredstev Kohezijskega sklada EU in države, je bila tudi t.i. hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na Obali. S to naložbo, v okviru katere je bilo na območju koprske občine realizirano za dobrih 3,8 milijona evrov naložb, so občine uredile hidravlične razmere v vodovodnem sistemu, odpravile netesnosti omrežja in s tem znatno zmanjšale tudi izgube na vodovodnem omrežju.
