Plazenje zemlje na severozahodni strani vasi Krnica, ki je del krajevne skupnosti Črni Kal, so prvič opazili leta 1979, ponovno pa so premike plazu zaznali po daljšem deževnem obdobju leta 2010, ko je že ogrozil tudi prebivalce vasi. Vse od tedaj je plaz še aktivnejši in resno ogroža vaščane. Mestna občina Koper se že ves čas trudi odpraviti posledice in plaz sam, a država za to že več let nima posluha.
Naj spomnimo, da je Mestna občina Koper že v januarju 2011 naročila celovit pregled plazovitega območja v Krnici, ki ga je izvedel Geološki zavod Slovenije. Ta je podal tudi ustrezne predloge za rešitev problematike, občina je takoj obvestila tudi Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) in še v istem letu izdala tudi elaborat za sanacijo. Po načrtih bi se najprej uredilo cevovode, jarke ter drenažo, deloma tudi meteorno kanalizacijo, nato pa bi se zaključilo z deli na meteorni kanalizaciji. V kolikor navedeni ukrepi ne bi zadostovali, bi sledila še ureditev pilotnih sten.
Plazenje se ne bo ustavilo, Ministrstvo za okolje in prostor pa že več let nič
Že januarja 2012 je bil vzpostavljen tudi stalni monitoring plazu, kar pomeni, da se na tem območju izvajajo meritve premikov v tleh in meritve objektov – geodetske meritve. Poleg tega je MOK takrat izdelala tudi projektno dokumentacijo za izvedbo interventnih ukrepov na plazu. Marca 2013 je omenjena dokumentacija dobila zeleno luč za vključitev v državni sanacijski program. Na podlagi geomehanske raziskave je bila v letu 2014 izdelana tudi dokumentacija za drenažo, meteorno kanalizacijo in podporne konstrukcije.
Sofinanciranje sanacije zemeljskega plazu v Krnici predvideva tudi državni sanacijski program, žal pa država že od leta 2013 sredstev za ta namen ni zagotovila. Mestna občina Koper je zato poskušala pridobiti sredstva v letu 2017, a je bila žal tudi tokrat neuspešna.
Z ministrstva so namreč že za leto 2013 in 2014 sporočili naslednje: »Program odprave posledic poplav septembra 2010 za leti 2013 in 2014 je bil sprejet in potrjen na Vladi RS, vendar so bila sredstva s sprejetim rebalansom proračuna in zaostrene fiskalne politike zmanjšana oziroma odvzeta«.
Podobno sporočilo so z ministrstva poslali leta 2015 in 2016, ko so na vlogo za sofinanciranje sanacije zemeljskega plazu v Krnici znova odgovorili, da »zaradi zelo zaostrenih fiskalnih razmer v proračunskih letih 2015 in 2016 Ministrstvo za okolje in prostor ni imelo zagotovljenih finančnih sredstev za odpravo posledic neposredne škode na stvareh zaradi posledic poplav med 16. in 20. septembrom 2010«.
Intervencijsko čiščenje potoka Krnica
Plaz ogroža ljudi in varnost udeležencev v prometu, poleg tega obstaja veliko tveganje za večjo škodo v samem okolju. Plaz v Krnici namreč ogroža del vasi, nastajajo pa tudi nove poškodbe tako na stanovanjskih objektih kot tudi na dvoriščih in drugih površinah.
Danes so se predstavniki Mestne občine Koper sestali s predstavnikoma krajanov Krnice Denisom Božičem in Damijanom Božičem. Na sestanku so iskali skupne rešitve in se dogovorili za takojšnjo intervencijo. Začeli bodo s čiščenjem struge potoka Krnica, s katerim sicer upravlja ARSO, ki pa v tem primeru ne ukrepa in za čiščenje potoka ne skrbi. Že danes si bodo predstavniki Mestne občine Koper ogledali teren in v zelo kratkem času poskrbeli tudi za samo čiščenje struge. Preostali del sanacije naj bi bil izveden že v letošnjem letu.
Kljub temu da je problematika Krnic resnično pereča, pa so nam z MOP sporočili, da tudi letos nimajo predvidenih sredstev za sanacije naravnih nesreč iz leta 2010, kar pomeni, da tudi letos v državnem proračunu ni denarja za sofinanciranje sanacije plazu Krnica.
»Ministrstvo za okolje in prostor za namene odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi posledic poplav med 16. in 20. septembrom 2010 nima zagotovljenih potrebnih sredstev, zato potrebnih sredstev za sofinanciranje predmetnih plazov Mestni občini Koper v tem trenutku ni mogoče dodeliti,« so znova zapisali na MOP.
Mestna občina Koper ima za izvedbo sanacije letos v proračunu na voljo 330.052 evrov in bo v letu 2018 zagotovila še preostalih 179.728 evrov, vendar pa mora za začetek del MOP za program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi posledic poplav med 16. in 20. septembrom 2010 zagotoviti še 185.448 evrov. V tem delu je zajeta prva faza, v kateri bo izvedena izgradnja cevovodov, jarkov, drenaž in deloma meteorne kanalizacije. V kolikor ukrepi prve faze ne bi zadostovali, je Mestna občina Koper za drugo fazo načrtovala še dodatnih 722.586 evrov v letu 2019, ki bi bili namenjeni izgradnji preostalega dela meteorne kanalizacije in pilotnih sten.
Plaz že vsa leta nadzorujejo geologi, ki pravijo, da se plazenje brez izvedbe predvidenih geotehničnih ukrepov ne bo ustavilo.
Kaj pa opozicija …
Medtem ko se opozicija v goreči želji po medijski pozornosti ukvarja z brezdomci, na drugi strani pozablja na krajane Krnice in na vse njihovo imetje, ki ga ogroža plaz. Pri aktivnostih v povezavi z aktualno problematiko pogrešamo predvsem občinsko svetnico Olgo Franca, ki se zelo rada pohvali s svojo brezpogojno pomočjo občankam in občanom Mestne občine Koper. Bo plaz Krnica postal dovolj odmevna medijska zgodba, da se bo tudi ga. Franca ponovno zganila in naredila nekaj za ljudi, ki lahko čez noč ostanejo brez vsega? *
