Koper je mesto sonca, mesto istrskega peščenjaka, trgov, ostankov nekdanjega obzidja in prepletajočih se ozkih uličic, ki usmerjajo naš korak. Korak, ki je bodisi strumen in uren in nas vodi po vsakodnevnih opravkih bodisi počasen in zasanjan in nas pelje po mestu v vlogi opazovalca nekdanje in sedanje veličine mesta.
Zasnova v 15. in 16. stoletju
Podoba in ustroj samega mestnega jedra Kopra izhajata iz 15. in 16. stoletja, ko je bila gradbena dejavnost mojstrov stroke najintenzivnejša. Na mestnem načrtu Giacoma Fina iz leta 1619 se urbana zasnova mesta že razodeva z obema glavnima trgoma (sedanja Titov trg in trg Brolo).
Na ogledu Kopra kaj kmalu naletimo tudi na enega izmed osmih obodnih trgov, ki so bili razporejeni znotraj takratnega mestnega obzidja. Eden od njih je tudi Prešernov trg, kjer si lahko med drugim ogledamo tudi bronast odlitek prvotnega mestnega načrta v povečanem merilu.
Trgi, nemi opazovalci človeškega vsakdana
Prešernov trg je le ena od postojank, kjer si lahko spočijemo trudne noge in hkrati spoznamo skrivnosti, ki nam jih skozi svoje znamenitosti šepeta na uho. Na samem trgu ali v njegovi neposredni okolici lahko občudujemo in preučujemo ostanke preteklosti. Ti nas le nemo spremljajo, ko mimo njih hitimo po vsakodnevnih opravilih. Če pa si vzamemo čas, nam lahko pripovedujejo svojo zgodbo o nastanku, o mestu nekoč, o ljudeh, ki so ob njih in z njimi živeli nekdaj.
Vodnjak Da Ponte, cerkev svetega Bassa, palača Cadamuro Morgante in vrata Muda, ki so sestavni del trga že več kot 500 let, saj se lahko pohvalijo z letnico 1516, krasijo Koper. Trg danes nosi ime po največjem slovenskem pesniku, pred tem pa se je imenoval Da Pontejev trg.
Muda kot glavni vhod v mesto in na današnji Prešernov trg
V mesto moramo, če hočemo vstopiti skozi glavni vhod iz leta 1516, stopiti skozi vrata Muda. Vrata so edina ohranjena od nekdanjih dvanajstih renesančnih vrat, ki so pozdravljala obiskovalce mesta in jim omogočala vstop vanj. Služila so tudi kot mitniška postaja, kjer se je plačevala mitnina za blago, ki so ga vozili v mesto. Na Mudinih vratih lahko še dandanes po glavi potrepljamo leva in se ozremo v vklesano sonce, ki je ostalo na simbolni ravni povezano z mestom vse do današnjih dni, ko se nam njegova podoba nasmiha z mestnega grba.
Vodnjak Da Ponte najbolj znana, a ne edina sled preteklih dni
Prešernov trg se je skozi čas spreminjal v svojem obsegu in podobi. Na njem so rasle in izginjale stavbe, ki so mu dajale obliko in vsebino.
Ena od bolj reprezentativnih arhitekturnih presežkov trga je nedvomno Da Pontejev vodnjak, h kateremu hitro pobegne oko vsakega obiskovalca trga. Vodnjak jasno ne nosi zgolj estetskega sporočila, ampak priča o eni izmed glavnih skrbi mestnih oblasti vse od antike pa do začetka 19. stoletja, in sicer o oskrbi z vodo.
Sledi omenjenega vodnjaka lahko sledimo vse do daljnega leta 1423, obliko, kot jo poznamo danes, pa naj bi dobil leta 1666. Vodnjak je v preteklosti predstavljal pomemben del življenja mestnega prebivalstva, saj je zaključeval vodovod, ki je oskrboval mesto oz. otok s pitno vodo. Zajetja deževnice namreč niso več zadovoljevala potreb rastočega mesta.
Da trg ni reševal le vprašanja vodne oskrbe, pričajo številne stare fotografije, iz katerih lahko razberemo, da se je na njem trgovalo tudi s kruhom, ki so ga v mesto prinašale ženske iz okoliških vasi. Trg je bil torej od nekdaj eno izmed središč dogajanja in trgovanja in s tem tudi živahnih kotičkov mesta.
Da trg še dandanes uspešno kljubuje zobu časa in ostaja središče zanimanja, pričajo številni turisti, ki skrbno fotografirajo in dokumentirajo svoj obisk mesta Koper in Prešernovega trga.
