Na območju Mestne občine Koper bo jutri tudi uradno zaživela mreža prvih posredovalcev. Gre za program, v katerega so vključeni posamezniki, ki sicer nimajo predhodnega medicinskega znanja, so pa usposobljeni za nudenje prve pomoči. Njihova vloga v verigi preživetja je ključnega pomena, še zlasti v bolj oddaljenih krajih, do katerih ekipe nujne pomoči potrebujejo nekoliko več časa.
Program prvih posredovalcev sofinancira Mestna občina Koper, skupaj s Službo nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Koper pa ga izvaja območno združenje Rdečega križa Slovenije v Kopru, ki je tudi pobudnik za vzpostavitev mreže avtomatskih zunanjih defibrilatorjev (AED) tako v mestu kot tudi v zalednih krajih. Na območju Mestne občine Koper je trenutno na voljo 71 AED-jev, od katerih jih je 20 financirala občina. A zgolj nameščanje AED-jev na javnih mestih ni dovolj za izboljšanje možnosti preživetja pri nenadno obolelih osebah, pomembno je namreč, da so v bližini ljudje, ki znajo z njimi upravljati in izvajati temeljne postopke oživljanja.
Prvi posredovalci so usposobljeni laiki, ki sicer nimajo predhodnega strokovnega medicinskega znanja, vendar posedujejo znanja prve pomoči. Za to morajo opraviti dvodnevni tečaj in izpit oskrbe življenjsko ogroženih stanj, na podlagi katerih pridobijo certifikat in naziv prvi posredovalec.
Njihova pomoč je dobrodošla predvsem v odročnejših krajih, do katerih ekipe nujne medicinske pomoči potrebujejo nekoliko več časa. Aktivacijski čas prvih posredovalcev je 10 minut, kar pomeni, da so sklicani predvsem v primerih, ko se ponesreči nekdo od bližnjih: sokrajan, sosed, morda celo svojec, za katere je nudenje prve pomoči še pred prihodom reševalnega vozila ključnega pomena.
Vsaka minuta šteje
Pomembno je, da je odzivni čas prvih posredovalcev čim krajši. »V Sloveniji srčni zastoj doživi od 4 do 5 oseb na dan, kar pomeni od 1 do 2 primera izven bolnišnice, možnost preživetja je 15 odstotna, s pravočasnimi postopki oživljanja pa se ta zviša na 49 oz. do 74 odstotkov,« je na današnji novinarski konferenci pojasnila vodja projekta prvih posredovalcev Iris Ozimič iz koprskega Rdečega križa.
Kdo lahko postane prvi posredovalec?
Kot je povedala, se lahko v mrežo prvih posredovalcev vključijo vse polnoletne osebe, ki delajo ali prebivajo na območju Mestne občine Koper in Občine Ankaran ter uspešno opravijo zahtevan preizkus znanja. Prednost imajo posamezniki, ki živijo oz. delujejo v zaledju, zaželena je tudi dobra psihofizična pripravljenost. Oseba v sistem prvih posredovalcev pristopi prostovoljno s podpisom določene izjave ali dogovora, katerega namen je tudi zaščita in varovanje osebnih podatkov oskrbelih.
Kako prvi posredovalci delujejo?
Sistem se aktivira samodejno. Zdravstveni dispečerji reševalnih postaj prejmejo klic preko Regijskega centra za obveščanje – številka 112. Če razberejo, da je potrebno oživljanje ali podoben ukrep, aktivirajo najbližjo ekipo nujne medicinske pomoči, hkrati pa prek pozivov ali z SMS sporočilom obvestijo vse posredovalce v bližini dogodka. Posredovalec, ki oceni, da lahko do kraja nesreče prispe v roku do 10 minut, potrdi svoj prihod in se aktivira. Ko prispe na kraj dogodka, nemudoma pristopi k obolelemu in mu nudi potrebno pomoč. Ker se lahko znajde v situaciji, ko je potrebno osebe oživljati, je pomembno, da ve, kje se nahaja najbližji AED, ki je nepogrešljiv pripomoček pri oživljanju.
»Očividec ponudi do štirikrat večjo možnost preživetja pri nenadno obolelih, z uporabo defibrilatorjev pa se ta možnost znatno zviša,« je na novinarski konferenci poudaril dr. Matej Rubelli Furman vodjsa prehospitalne enote nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Koper in izrazil zadovoljstvo nad vzpostavitvijo mreže prvih posredovalcev, ki jih sam imenuje ključni člen verige preživetja.
24 prvih posredovalcev, 71 defibrilatorjev
»Trenutno je tečaj za prve posredovalce opravilo 24 oseb, od tega jih je 17 pripravljenih, preostalih sedem bomo v sistem vključili do konca meseca,« je dodala Ozimičeva. Ob tem je pojasnila, da je Mestna občina Koper oskrbljena z 71 defibrilatorji, ki so postavljeni na različnih lokacijah v mestu oz. zaledju. Od teh jih je 20 financirala Mestna občina Koper, kar nekaj pa je tudi defibrilatorjev, ki niso vključeni v skupno bazo. V koprskem Rdečem križu zato pozivajo imetnike AED-jev, naj stopijo v stik z njim in lokacijo aparata zabeležijo v sistem.
Spodaj prilagamo dve povezavi, na katerih lahko preverite, kje se nahaja vam najbližji AED. S to preprosto napravo lahko ob pravilni uporabi rešujemo življenja, zato je pomembno, da izgubimo strah pred njegovo uporabo, saj je AED brez človekovega posega le naprava brez pomena.
http://www.ihelp.life/aedall (iHelp – obstaja tudi mobilna aplikacija)
http://www.aed-baza.si/ (AED baza Slovenije)
Na Območnem združenju Koper si bodo v prihodnje prizadevali sistem prvih posredovalcev vzpostaviti tudi med mlajšimi generacijami. Kot so poudarili, so otroci bolj zagreti, imajo manj strahov in nimajo predsodkov.
