Nedavna prometna nesreča na križišču pri nekdanjanjem Inde-ju v Kopru ponovno opominja na potrebo po čimprejšnji ureditvi prometa na trenutno najbolj obremenjeni cesti proti državni meji s Hrvaško.
Medtem ko v urejenih krožiščih v koprski občini prometnih nesreč skorajda ni oziroma jih je bistveno manj, kot jih je bilo pred leti in še te se le redko zaključijo s telesnimi poškodami, je stanje na semaforiziranem križišču pri Indeju povsem druga zgodba. Čeprav gre za eno najbolj obremenjenih cest na celotnem obalnem območju, kar potrjujejo tudi na Policijski upravi Koper, številke preveč izstopajo in zgolj potrjujejo že znano dejstvo, da gre v resnici za izredno nevarno prometno območje.
Temu botruje predvsem preobremenjenost z lokalnim in tranzitnim prometom v smeri državne meje s Hrvaško ter neustrezna prometna ureditev s klasičnim semaforiziranim križiščem, ki povzroča veliko zastojev in izsiljevanj prednosti. Prav izsiljevanje prednosti je tudi najpogostejši razlog za prometne nesreče, ki se v veliki meri končajo celo s telesnimi poškodbami. Tovrstnih nesreč je, po podatkih policijske uprave Koper, za dobrih 35 odstotkov.
Precej zgovorna je tudi statistika, s katero nam postrežejo na policiji: v letu 2015 so na križišču Ljubljanske, Šmarske in Ceste na Markovec zabeležili kar štirinajst prometnih nesreč, leta 2016 pa nekoliko manj, in sicer devet. Letošnje leto se bo, kot vse kaže, zapisalo s črnimi rekordi, samo v prvih sedmih mesecih se je namreč na tem križišču zgodilo osem prometnih nesreč, prava poletna sezona s prometnega vidika gledano pa se šele začenja.
A to ni edina težava. Poleg vprašljive prometne varnosti predstavlja križišče Inde z vsemi prometnimi povezavami tudi veliko obremenitev za lokalno prebivalstvo, ki še posebej v poletnih mesecih deli usodo tisočih turistov v stoječih in nepreglednih kolonah. Najbolj ohromljen in oškodovan je tako na tem delu prav lokalni promet, ki se v ključnih točkah prepleta s tranzitnim.
Križišče pri Indeju pa ni osamljen primer. Precej podobna je tudi slika vzdolž celotne Šmarske ceste. V letu 2013 je bilo na omenjeni cesti med Koprom in mejnim prehodom Dragonja 39 prometnih nesreč, od katerih sta dve imeli za posledico hude telesne poškodbe, 12 pa lažje telesne poškodbe. V letu 2014 je bilo stanje še slabše, saj so po podatkih Policijske uprave Koper na tem območju zabeležili 50 prometnih nesreč, od tega 2 s smrtnim izidom, 4 s hudimi telesnimi poškodbami in 13 z lažjimi telesnimi poškodbami. V letu 2015 je bilo 48 prometnih nesreč, od teh ena s smrtnim izidom, 4 s hudimi telesnimi poškodbami in 11 z lažjimi telesnimi poškodbami. V prvi polovici leta 2016 je bilo že 15 nesreč, 2 sta se končali s hudimi telesnimi poškodbami, 2 z lažjimi, ena pa celo s smrtnim izidom.
Kdaj do nove prometne infrastrukture?
Večletna opozarjanja prebivalcev Bertokov, Olma, Šalare, Šmarij in drugih vasi in zaselkov ob eni najbolj obremenjenih cestnih žil v državi ter prizadevanja lokalne skupnosti z županom Borisom Popovičem na čelu za čimprejšnjo rešitev, so, kot vse kaže, le naletela na razumevanje pristojnih v državni politiki. Vendar se kljub temu realizacija odvija prepočasi, saj smo tudi letos sredi turistične sezone, ne da bi tudi na terenu občutili spremembe na bolje.
Nekaj pa se vendarle premika. O rešitvah so se Mestna občina Koper, pristojno ministrstvo, Dars in DRSI namreč večkrat pogovarjali, še najbolj intenzivno v zadnjem letu, ko je prišlo tudi do konkretnih idejnih načrtov, na kakšen način razbremeniti cestno povezavo, ki povzroča številne preglavice tako lokalnemu prebivalstvu kot tranzitnemu prometu. Kljub temu, da končna varianta še ni zarisana je danes jasno, da se bodo v okviru investicije iskale rešitve ne samo za križišče pri Indeju, kjer naj bi lokalni in tranzitni promet ločili izvennivojsko, temveč tudi na krožišču pri Mercatorju in cestnem vozlišču pri Slavčku (navezava na hitro cesto).
