Nadaljujemo z zanimivimi zgodbami ljudi, ki živijo v našem mestu. Tokrat smo obiskali Olgo Ogrin, gospo, ki je poleti praznovala častitljivih 100 let. Širša javnost jo pozna kot mater Jadrana Ogrina, glasbenika in ustanovnega člana legendarne zasedbe Kameleoni. Ogrinovi življenje ni prizanašalo, a kot poudarja, je iz vsakega spora potegnila tisto najboljše. Zgodba gospe, brez katere ne bi bilo Kameleonov, je zato še toliko bolj posebna.
Olga Ogrin še danes živi v svojem stanovanju, pomoči ne potrebuje. V 100 letih življenja je doživela številne zanimive zgodbe. Že pri dveh letih sta jo starša predala teti in stricu, a ne, ker zanjo ne bi mogla skrbeti, ampak ker ju je bilo strah, kako bo na deklico vplival fašizem. Kot pove sogovornica, sta sorodnika zanjo lepo skrbela. Po dveh letih življenja na Primorskem so se vsi trije preselili na Štajersko. Olgin stric je bil sicer doma na Krku, teologijo je študiral v Torinu. Pot jih je iz Štajerske zanesla v Šentvid pri Stični, a tam Olga ni živela dlje časa, saj sta jo stric in teta poslala v dekliško meščansko šolo v Škofja Loki. Po zaključku šolanja jo je v svojem podjetju zaposlil prijatelj njenega strica, ker pa je tudi sama prijateljevala z njegovo hčerko, ji je družina ponudila možnost, da živi kar pri njih.
»Tistih časov se rada spominjam, družina je bila premožna, imeli so tovarno pletenin, dve trgovini z mešanim blagom in tudi avtomobil. Veliko smo potovali, zimske dni smo izkoristili za smuko. Ker nekateri izmed mojih prijateljev niso razumeli položaja, ki sem ga imela v njihovi družini, so se mnenja velikokrat kresala,« pove Ogrinova, ki se je kasneje, tik pred začetkom druge svetovne vojne, vrnila na Primorsko. Nekaj časa je ostala na Primorskem, a je takrat okupirano območje kmalu zapustila in se vrnila v Ljubljano. Stric in bratranec sta bila člana partizanov, teta in Olga sta sodelovali z odporniškim gibanjem. Stric se je po vojni vrnil domov, za njegovim sinom pa se je izgubila vsaka sled. Po besedah Ogrinove, se je bratranec odpravil s kurirjem do Žužemberka, a se od tam več ni vrnil.
Po vojni je delala kot učiteljica
Po koncu vojne je skupaj s teto in stricem zapustila Ljubljano. Stric je Dekanih delal kot učitelj, kasneje je bil tudi ravnatelj. Ogrinova je po vrnitvi opravila tečaj in četrti letnik učiteljišča, da je lahko delala kot kvalificirana učiteljica, najprej v Šmarjah, nato pa še v Svetem Antonu: »Učila sem prvi in drugi razred. Skupaj z možem, Primorcem, ki sem ga spoznala, ko je bil še italijanski vojak, sva bila tudi družbeno in politično aktivna. Po dveh letih sva uspešno opravila strokovni izpit, ki je bil potreben v tistem času. Pripraviti je bilo treba nalogo na 14 listih, nato so člani komisije poslušali še štiri ure učiteljevanja. Vse sva morala natančno pripraviti in slediti učnemu programu. Ocena je bila odlična, dokumente še vedno hranim. Po desetih letih dela in družbeno političnih aktivnosti sem zamenjala poklic. Prišlo je do sporov, saj sem že takrat ugotovila, da vsi člani partije niso bili komunisti.«
Leta 1953 je v Svetem Antonu s skupino mladih zanesenjakov pripravila gledališko predstavo. Odigrali so zahtevno Goldonijevo igro Pahljača, med drugim so v koprskem gledališču močno dvomili o njihovem uspehu. Oblast je njo in moža želela poslati v Sečovlje, a sta se uprla in končala v Kopru, kjer sta dobila službo in stanovanje, v katerem gospa živi še danes. Mož je delal v zdravstvu, sama pa se je zaposlila v projektivnem biroju. Nekaj let zatem je v hranilnici zamenjala prijateljico, ki se je vrnila domov v Vipavsko dolino. V vsem tem času je, predvsem z dopolnilnim delom, prihranila veliko denarja, kar je določene motilo. Menili so, da je to mož pridobil s tihotapljenjem, kar je bilo takrat kar pogost primer. A Ogrinova se je uprla, denarja ni želela predati oblastem. Morala je na sodišče, a tožba je padla, toda boja še ni bilo konec.
Zaradi Kameleonov tudi na sodišče
Nekaj let kasneje je sin Jadran s prijatelji ustanovil ansambel Kameleone, a oblast se s tako glasbo ni strinjala. Angleščina naj bi škodila slovenščini, pa tudi dolgi lasje so bili moteči. Olgo Ogrin so obtožili utaje davkov, grozila ji je visoka denarna kazen in celo deset let zapora. Ampak tudi v tem sporu je zmagala. Vse zaslužke in stroške v zvezi s Kameleoni si je namreč vestno zapisovala, dodajala račune in pogodbe, fantje iz skupine pa so se morali pod vse podpisovati. Natančno evidenco je vodila tudi sestra bobnarja Tulia Furlaniča, ki je delala kot računovodkinja. Dve komisiji sta v dveh tednih vse pregledali, a napak ni bilo in tožba proti Ogrinovi je ponovno padla. Olga je o tem navedla, da so fantje resda zaslužili veliko denarja, a so ga tudi potrošili za vrhunske instrumente in opremo. Ko pa naj bi končno začeli tudi zares služiti, je sledil naslednji konflikt.
»Fante v ansamblu so želeli ustaviti, zato so sklenili, da jih bodo poslali k vojakom. Uprla sem se in takratnemu uradu narodne obrambe predlagala, naj pošljejo fante k vojakom skupaj. Tako bi lahko še zabavali sovojake in oficirje. Pa niso hoteli niti slišati o tem. Prvi je moral oditi Tulio, namesto njega sem še uspela dobiti Iva Mojzerja, kasneje pa ni več šlo in je skupina razpadla,« je sogovornica povedala o razpadu skupine in dodala, da je čez nekaj let srečala enega najbolj gorečih nasprotnikov skupine. Ta je nosil še daljše lase, kot so jih pred tem nosili Kameleoni.
Sin Jadran je po razpadu skupine odšel s trebuhom za kruhom v Italijo in druge države. Pri 27 letih mu je potekel potni list, vrnil se je domov. A v domovini so ga zapisali kot dezerterja in ga ob vrnitvi aretirali. Odpeljali so ga v Ljubljano, a Olga, ki se je vselej borila, je tudi tokrat sina rešila. Kljub temu so ga poslali k vojakom v Bitolo, a se kmalu vrnil domov. Mami ni povedal, kako mu je to uspelo, ona ga ni želela spraševati. Zdaj je že dolgo upokojena, njeno življenje je mirno, še zaključi gospa.
Foto: V.K., arhiv Kameleoni
