V Kopru so včeraj v dvorani Sv. Frančiška otvorili mednarodni kongres na temo socialne prepoznavnosti in odnosa do oseb s posebnimi potrebami v dobi tehnologije, ki bo trajal vse do nedelje. Govorniki so uvodoma poudarili pomen skrbi za najbolj ranljive in opozorili, da je na tem področju treba še marsikaj storiti. Kongresa se je udeležil tudi podžupan Mestne občine Koper Peter Bolčič.
“Verjamem, da je tematika inkluzivne družbe danes še kako aktualna in da lahko samo s tovrstnimi dogodki pripomoremo k boljši in bolj povezani družbi ter rušenju stereotipov in predsodkov, ki jih je v za današnji čas še vedno preveč,” je v svojem govoru povedal koprski podžupan in dodal: “Sam bi ob tem dodal še nekaj, za kar verjamem, da nas bogati kot posameznike, še toliko bolj pa kot družbo. In to so razlike med nami – neenakost v smislu raznolikosti, zaradi česar je vse kar poznamo, doživljamo in živimo večplastno, bolj pestro in slikovito. Zato je prav, da razlike med nami, najsi bodo to razlike v spolu, starosti, izobrazbi, razlike zaradi družbenih ali kulturnih okolij iz katerih izhajamo, ali pa preprosto razlike v naših sposobnostih in zmožnostih, cenimo, jih spoštujemo in negujemo.” Poleg tega je podžupan Mestne občine Koper Peter Bolčič izpostavil še: “Nekdo je nekoč rekel, da ne obstaja večja neenakost, kot je tista, ko na enak način obravnavamo različne ljudi. V tem duhu delujemo tudi na Mestni občini Koper, kjer podporo namenjamo vsem področjim enako – brez izjeme, zato vsa ta leta podpiramo tudi številne programe socialnega varstva, ki obsegajo področje skrbi za osebe s posebnimi potrebami.”
Sedmi mednarodni kongres organizacije Mediterraneo senza handicap (Sredozemlje brez hendikepa) je potekal pod okriljem Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, častna pokrovitelja pa sta predsednika Slovenije in Italije, Borut Pahor in Sergio Mattarella. Pokroviteljstvo dogodka sta prevzela Papeški svet za kulturo in papeška akademije za življenje iz Vatikana.
Kot je v vlogi gostiteljice poudarila dekanja pedagoške fakultete Mara Cotič, je družba “močna, kolikor se varnega počuti njen najranljivejši člen”. Po njenem se zato ne smemo zadovoljiti le z zagotavljanjem minimalnih pogojev za življenje teh skupin, pač pa se moramo usmeriti v omogočanje razvoja njihovih potencialov.
Rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič je izpostavil, da razvoj novih tehnologij po eni strani omogoča nove možnosti za vključenost oseb s posebnimi potrebami, po drugi strani pa jim postavlja tudi mnogo ovir. Danes živimo kombinacijo distopij, Orwellovskega nadzora nad mislimi in dejanji in Huxleyevih negativnih konotacij znanstvenega razvoja, je ob tem priznal rektor: “Samo od nas je odvisno, ali bo človeštvo šlo v nek transhumanizem, ali pa bo zmoglo ves ta tehnološki napredek usmeriti v pravo smer.”
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer pa je ugotavljala, da se stvari spreminjajo na bolje, žal pa pogosto za osebe s posebnimi potrebami še vedno zmanjka volje, da bi uredili vse pogoje, potrebne za realizacijo vseh pravic, zapisanih v ustavi.
Kongresa se je udeležil tudi predsednik Papeškega sveta za kulturo iz Vatikana, kardinal Gianfranco Ravasi, uvodne slovesnosti pa sta se med drugimi udeležila tudi koprski škof Jurij Bizjak in apostolski nuncij Juliusz Janusz.
Do nedelje se bo na kongresu zvrstilo več kot 50 strokovnjakov iz skoraj 30 evropskih in afriških držav s področja inkluzivne pedagogike, ki obravnava tudi odnose do oseb s posebnimi potrebami.
