Poslanstvo arhitektov in urbanistov je nenehno iskanje novega s ciljem ustvarjanja boljšega sveta za bivanje. To je bilo tudi vodilo projektov, ki so jih z namenom ustvariti ekološki in enovit prostorski razvoj mesta Koper zasnovali študentke in študentje Fakultete za arhitekturo in Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete. Projekti so od petka na ogled v mali loži na Čevljarski ulici v Kopru. O snovanju rešitev in nalogi, ki so jih študentje opravili z odliko, smo se pogovarjali z njihovima mentorjema.
Pred odprtjem razstave smo se pogovarjali s profesorjem in arhitektom Miho Dešmanom ter arhitektko Vlatko Ljubanović s Fakultete za arhitekturo, ki sta v projektu Koprski optimizem sodelovala kot mentorja. Predstavila sta nam prostorske rešitve in dopolnitve, ki so jih udeleženci zasnovali v projektnih delih in pojasnila, kako lahko sveže zamisli prispevajo k razvoju mesta.
Zakaj je pomembno, da poleg urbanistov in študentov arhitekture, tudi občani Mestne občine Koper, razmišljajo o prostorskih problematikah mestnega središča in aktivno sodelujejo pri načrtovanju rešitev?
Ker mesta praviloma nastajajo in se razvijajo na podlagi odločitev aktualne politike, je ta posredno odgovorna za njihov razvoj, zunanji videz in funkcionalnost. Govoriti o lepem oziroma grdem mestu je resda subjektivna ocena, vendar ima lahko zagrešitev urbanističnih napak dolgoročne in nepopravljive posledice. Če meščani pasivno spremljajo urbani razvoj mesta, se ta razvija zgolj kot tržna forma, ki namesto skupnih interesov upošteva posamezne. To se v Kopru dogaja že desetletja. Historično mestno jedro je lepo in smotrno, ker je nastajalo in raslo kot kolektivni projekt meščanov skozi stoletja, današnji Koper pa je vse prej kot meščanom prijazno mesto.
Kako je prišlo do zasnove prostorske delavnice? Kaj pravzaprav pomeni vzpostavitev učinkovitega ekološkega in prostorskega razvoja Kopra?
Pobuda za urbanistično-arhitekturno delavnico je prišla s strani arhitektov Boštjana Bugariča in Mateje Filipič iz Avtomatik Delovišča. Skupaj smo oblikovali teme in posamezne naloge, pri tem pa smo sledili ciljem iz dokumenta Arhitekturna politika – arhitektura za ljudi ter monografije Teze za arhitekturno politiko Slovenije, ki pravi, citriram, da so mesta kraji zgoščevanja ljudi, dejavnosti in medčloveških odnosov. Prav zaradi zgoščenih in raznovrstnih vsebin so prostori urbanosti in bogate kulturne dediščine. S svojimi ustanovami in dejavnostmi soustvarjajo odnose med prebivalstvom ter sooblikujejo način življenja in možnosti povezovanja v različne skupnosti, trajnostno upravljanje mest in naselij, ki dejansko zmanjšuje pritiske na naravne vire in povečuje energetsko učinkovitost, zagotovimo s strokovnim načrtovanjem in dolgoročno vizijo gradnje mestnih predelov.
Kakšne rešitve so v projektnih nalogah predlagali študentje in študentke ter kako bi izpostavljeni predlogi pripomogli k ekološkemu in prostorskemu razvoju Kopra?
Študentke in študentje arhitekture so načrtovali preobrazbo stavbe blagovnih rezerv, ki leži na meji med historičnim mestnim jedrom Kopra, pristaniščem in morjem. Prenova objekta bi potekala ob predpostavki, da se objekt izloči iz območja pristanišča in priključi mestu, pri čemer je ključna ureditev smiselne in vsebinske povezave med njima. Gre za povezovanje mesta z morjem in ustvarjanja novega urbanega pola na tem pozabljenem delu mesta. Iz zdaj nedostopne in v zavesti prebivalcev neprisotne stavbe z okolico, bi tako nastala specifičen javni objekt s prostori, v katerih bi se oblikovale mestotvorne in socialne vsebine, ki omogočajo izvajanje javnih ritualov pod streho ali na prostem. Vsebine ne bi bile stalne, ampak bi omogočale nenehno prilagajanje potrebam in željam, saj določujoča lastnost prostorov omogoča, da so ti svobodni, njihova raba pa ni strogo predpisana. V osnovi gre za prostore srečevanja, kulture, izobraževanja in podobnih praks, vse pa je nadgrajeno s principi trajnostne arhitekture in humanitarnimi programi. Cilj projekta je torej ustvariti sodoben in uporaben prostor ter meščanom omogočiti, da se zavedajo izjemno pomembnega vprašanja, in sicer trajnostne prihodnosti. Ker ljudje niso seznanjeni z njegovim konkretnim pomenom in možnostmi razvoja, je namen projekta tudi vključiti javnost in jih podučiti o principih krožne zelene energije, samooskrbe, ohranjanju biotske raznovrstnosti in genetske proizvodnje.
Ali lahko omenjeno projektno delo resnično spremeni podobo mesta oziroma na splošno izboljša standard življenja v mestnih središčih, kot je na primer Koper?
V projektu je Koper prihodnosti pametno in zeleno mediteransko mesto. Največja sprememba, ki jo bodo mesta prihodnosti doživela, je vezana na digitalizacijo, ekologijo in ekonomijo, kar pomeni tudi konec obdobja prevlade avtomobilov. Do tega bo seveda prišlo postopoma. S prilagoditvijo sodobnim tehnologijam, na način, kot sta se v zadnjem desetletju novim trendom prilagodila področje komuniciranja in komunikacijo-informacijske tehnologije. Pametnim telefonom bodo sledili pametni avtomobili, vsekakor pa bo individualno lastništvo in financiranje avtomobilov zamenjala neka oblika javnega prevoza. Zametki tega so že danes vidni v praksah souporabe vozil in spletnem organiziranju prevozov. Prometnih koridorjev, namenjenim okornim in nevarnim vozilom ne bomo več potrebovali, namesto teh bodo po ozkih pasovih, namenjenih mešani uporabi, vozila lažja, pametna vozila, ki bodo digitalno vodena in organizirana kot uslužna dejavnost. V vozilo boste sedli obrnjeni s hrbtom proti vetrobranski šipi, med vožnjo pa opravljali delo na tabličnem ali prenosnem računalniku. To bo vsekakor vplivalo tudi na obliko vozil, ki v bližnji prihodnosti ne bodo več oklepljeni in opremljeni z zračnimi blazinami, ampak bodo ultralahki, izdelani iz karbona, stekla ali kevlarja oziroma tehnološko naprednih tkanin. Da bodo tiskani s 3D tiskalniki, je še ena vizija prihodnosti, ki ni tako zelo daleč. Njihova poraba bo skoraj nična, ves promet bo voden inteligentno, hitrost, varnost in poraba pa bodo optimalni. Prilagajali se bodo drug drugemu, povezovali v konvoje in obveščali med seboj. Potrebnih bo občutno manj avtomobilov, saj bodo neprestano v uporabi in ne bodo večino časa preživeli v garaži ali na parkirišču, kot velja danes. Prej ali slej bo prišlo do združitve individualnega in kolektivnega javnega transporta, kar bo imelo velik vpliv na urejanje mest, saj bo javni prostor ponovno zacvetel. Namesto parkirišč in cestne infrastrukture, bo mesto dobilo nove javne površine, ki bodo na razpolago za različne vsebine. V mesto se bodo znova vračali parki in z njimi zelenje, drevoredi, urbani prostor, po katerem se bodo premikali pešci, kolesarji in pametni avtomobili. Skupni prostor bo postal resničnost. Običajno svoje otroke že od malih nog svarimo pred nevarnostjo prometa, v prihodnosti pa bo ta strah postal odvečen, saj bodo avtomobili kot nevarnost izginili iz javnega prostora, kot je pred desetletjem izginilo kajenje iz lokalov in zaprtih javnih prostorov.
S kakšnimi izzivi in ovirami so se najpogosteje spopadali študentje in študentje pri prostorskem načrtovanju Kopra oziroma kako je znotraj arhitekturne in urbanistične stroke problematična prostorska zasnova Kopra?
Koper duši prevlada motornega prometa, ki se kaže v hipertrofiranih absurdnih krožiščih, v ogrlicah cest, parkirnih prostorov, v prometnih zagatah, v razmerju med količino prostora, namenjenega ljudem, in prostora, namenjenega avtomobilom. Novozgrajeni in v prihodnje načrtovani deli mesta ne obljubljajo kakovosti, ki jo ima staro mestno jedro. V njih ni demokratičnih javnih prostorov, poleg tega ti deli ne spodbujajo socialnih kontaktov in so ne nazadnje tudi neestetski. Ni uličnega življenja, ni mešanih dejavnosti, tako rekoč vse, kar ne spada v vnaprej predpisan model, je a priori izločeno. Če niste kupci, avtomobilisti in športni fanatiki, nimate kaj početi v tem prostoru.
Kaj predlagate občankam in občanom, ki bi želeli neposredno sodelovati pri ekološkem in prostorskem načrtovanju Kopra?
Vse, kar se v mestih gradi in ureja, vpliva na življenja prebivalcev. Zelo pomemben je odnos med prebivalci, mestom in mestno upravo, ki načrtuje, izvaja gradnje in ureja mesta. Pri tem so arhitekti, v našem primeru študenti in študentke arhitekture, tisti, ki načrtujejo in predlagajo usmeritve ter rešitve kot laboratorij prihodnosti. Sodelovanje mora tako potekati med ljudmi, politiko in strokovnjaki, vsak mora prevzeti svojo vlogo in odgovornosti. V mestih pri oblikovanju razvoja poleg strok in uprave sodelujejo tudi meščani, ki so vpleteni kot aktivni in kritični udeleženci, včasih pa tudi kot Ne na mojem dvorišču protestniki, ki nasprotujejo arhitekturnim in urbanističnim posegom v njihovi neposredni bližini. V procesu soodločanja lahko nastopajo kot samozvani rešitelji ali pasivni opazovalci, zato je težko presoditi, katere vodi resnični aktivizem, katere pa najrazličnejše manipulacije. Ravno zato je za mesto pomembno, da imajo tako mestna oblast kot tudi prebivalci, zaupanje v strokovne kritične avtoritete, po drugi strani pa tudi možnost vpogleda in vpliva na rešitve, ki so nastale na podlagi neodvisnega strokovnega premisleka.
