Generalna skupščina OZN je leta 1993 razglasila 22. marec za svetovni dan voda, da bi s tem opozorila svetovno javnost na pomen vode in na nujnost dobrega gospodarjenja z njenimi zalogami. Glavna tema letošnjega svetovnega dneva voda je odpadna voda.
Poudarek je predvsem na ravnanju z odpadno vodo; ta lahko nastaja pri različnih dejavnostih in se pred končnim izpustom lahko prečisti ali pa tudi ne.
Včasih so se odpadne vode iz gospodinjstev odvajale v potoke, hudournike in podobno. Kasneje so se zbirale v greznicah. Danes se interne kanalizacije zaključujejo v javnem kanalizacijskem omrežju, ki vodi odpadne vode v čistilno napravo.
Centralna čistilna naprava
Centralna čistilna naprava Koper (CČN Koper) čisti odpadne vode občin Izola, Ankaran in Mestne občine Koper. Njena projektirana kapaciteta je 84500 PE, od teh je predvidena obremenitev za Občino Izola 27000 PE. Odpadna voda doteka po kanalizaciji na CČN Koper iz naselij oz. dela naselij Mestne občine Koper, Ankaran, Koper, Babiči, Pobegi, Prade, Sv. Anton, Bošamarin, Bonini, Kampel, Manžan, Šalara, Vanganel, Bertoki, Hrvatini, Gažon, Čežarji, Marezige, Šmarje, Škofije in Dekani.
Centralna čistilna naprava Koper je sekvenčna biološka naprava s suspenzijo aktivnega blata, nitrifikacijo in denitrifikacijo, delno aerobno stabilizacijo blata, kemijskim odstranjevanjem fosforja in strojnim zgoščanjem oz. dehidriranjem blata.
Čistilne naprave v upravljanju Marjetice Koper
Marjetica Koper ima v upravljanju več naprav večjih od 50 PE (populacijskih ekvivalentov). To so Centralna čistilna naprava Koper, ČN Žgani, ČN Kubed, ČN Podgorje, ČN Rakitovec, ČN Movraž, ČN Kastelec, ČN Lukini, ČN Osp – Gabrovica, ČN Zazid in ČN Škofije.
Čistilne naprave manjše od 50 PE niso del javne infrastrukture in praviloma niso v upravljanju izvajalca javne službe, prav tako ne obstoječe pretočne in nepretočne greznice.
Z naraščanjem prebivalstva in razvojem industrije se povečuje poraba vode
Zaradi razvoja gospodarstva in industrije je okolje precej onesnaženo s težkimi kovinami. Z naraščanjem prebivalstva in z razvojem industrije se povečuje tudi poraba vode. Ta se po uporabi izpusti kot odpadna voda in potencialno onesnažuje površinske in talne vode. Tako je lahko komunalna in industrijska voda, ki se izpusti neočiščena, glavni vir onesnaženja površinskih voda in lahko usodno vpliva na vodne organizme. Ogrozi lahko tudi vir pitne vode in posledično zdravstveno stanje ljudi. Zato je zelo pomembno, da se čim več vode pred izpustom v okolje prečisti v čistilnih napravah.
Zelo pomembno je krepiti zavedanje prebivalstva o tem, da je prav vsak odgovoren za gospodarno ravnanje z odpadno vodo in s tem tudi za svojo prihodnost in prihodnost naslednjih rodov. Spremeniti je treba način razmišljanja in potem tudi način življenja.
V zadnjih desetih letih se je vsako leto prečistilo več odpadne vode, kar kaže, da se stanje izboljšuje. Zelo pomembni sta tudi obnavljanje infrastrukture in vlaganje vanjo. Kanalizacijski sistemi so del infrastrukture vsakega mesta, naselja. Zato je izredno pomembno, da se sistemi, zastareli zaradi dotrajanih cevi, obnavljajo.
Količina odpadne vode v 2015 za 11,3 % manjša kot v 2014
V Sloveniji je bilo v letu 2015 iz javne kanalizacije odvedenih 162,5 milijona m3 odpadnih voda različnega izvora. Približno 53 odstotkov izpuščene odpadne vode je izviralo iz kmetijstva, industrijskih dejavnosti, drugih dejavnosti in iz gospodinjstev, preostalih 47 odstotkov te vode so bile druge odpadne vode (padavinska voda, zaledne in druge vode). Količina teh voda je bila v letu 2015 za 18 odstotkov manjša kot v letu 2014 (zaradi sušnega obdobja in posledično manjše količine meteornih voda).
Vir: Statistični urad RS, Marjetica Koper
