Včeraj, 3. novembra, so predstavniki Hrvaške, Slovenije in Italije počastili 75. obletnico bitke pri Kućibregu, kjer je v bojih proti nemškemu okupatorju leta 1944 za svobodo padlo več kot 120 hrvaških, italijanskih in slovenskih partizanov.
Proslava v Kućibregu vsako leto združi predstavnike vseh treh narodov, ki si prizadevajo ohranjati vrednote svobode, tovarištva, spoštovanja med narodi, za katere so padli številni mladi Slovenci, Hrvati in Italijani. Tudi tokrat so se pestrega kulturnega dogajanja udeležili številni obiskovalci iz vseh treh držav in pohodniki, ki so se na pot iz Trušk proti Kućibregu podali že v jutranjih urah. Pred spomenikom padlim so se poklonile številne delegacije in položile cvetje, v imenu Mestne občine Koper se je komemoracije udeležila podžupanja Jasna Softić, ki je še pred tem na spominski slovesnosti v Hrvojih položila cvetje ob tamkajšnja obeležja.
V uvodu so zapeli združeni pevski zbori z Buj, Umaga in Novigrada, zbrane pa so nagovorili gostujoči župan Občine Buje Fabrizio Vižintin, župan občine Piran Đenio Zadković in županja občine Milje Laura Marzi. Dotaknili so se pereče problematike potvarjanja zgodovine in ponovnega prebujanja nacionalizmov pri nas in po vsej Evropi, kar lahko vodi v nova nesoglasja, ob tem pa poudarili pomen vsakoletnih srečanj treh narodov, ki ohranjajo spomin na preteklo gorje in številne padle v boju za svobodo in demokracijo.
Posebej kritičen do slovenskih in hrvaških politikov je bil v svojem nagovoru slavnostni govornik, nekdanji predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. V uvodu je povedal pregovor iz svojega rojstnega Prekmurja, ki pravi, da večno živi tisti, ki umre za domovino, in se v nadaljevanju navezal na aktualne odnose med Slovenijo in Hrvaško. Vprašal se je, zakaj ne znamo danes ponovno stopiti skupaj in brez tretjih oseb rešiti medsebojne težave ter iskati skupne rešitve, tako kot smo znali stopiti skupaj takrat, ko je bilo najhuje, ko je bila vojna, in tudi kasneje, ko je razpadala Jugoslavija. »Je res odrekati pravico do nekaj milj morja in odpovedati se avtoriteti mednarodnega razsojanja pomembnejše od priložnosti, da v skupni odgovornosti s svojimi predlogi in skupnimi nastopi državi prispevata k reševanju življenjskih vprašanj EU-ja?«, se je vprašal slavnostni govorec.
Slovesnost se je sklenila s koncertom mešanega pevskega zobra Pinka Tomažiča, ki je občinstvo nadvse navdušil z bogatim repertoarjem partizanskih pesmi in recitacijo poezij.
