Gregórjevo ali Grickovanje je slovenski praznik zaljubljencev. Po ljudskem izročilu se 12. marca, ptički ženijo.
Ko je veljal še stari julijanski koledar je svetnik Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Vse do prihoda gregorijanskega koledarja je tako za gregorjevo veljal 21. marec.
Gregorjevo skozi zgodovino
Ta svetnik je bil dejansko Gregor Veliki, rojen okoli leta 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. S tem, ko so leta 1582 spremenili koledarski sistem iz julijanskega v gregorjevega, se je gregorjevo premaknilo na 12. marca.
Gregorijanski koledar pa se ne imenuje po svetniku Gregorju Velikemu, ampak po papežu Gregorju XIII., ki je živel približno tisoč let kasneje. Da se gregorjevo praznuje na Gregorjev god uradno ne drži, saj je Cerkev leta 1969 njegov god prenesla na 3. september, ko praznujemo dan njegovega škofovskega posvečenje.
Ptice napovedovalke ženitve
Na Slovenskem je skozi zgodovino najbolj veljalo, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spomladanski dan. Naše babice so za 12. marec govorile, da se takrat ptički ženijo.
Stari običaj namreč pravi, da so se dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je namreč naznanila, kakšen bo njen mož.
Sveti Gregor je zavetnik rudnikov, zidarjev, izdelovalcev gumbov in našitkov, učenjakov, učiteljev, študentov. Priporočale so se mu tudi žene za rodovitnost, pomagal pa naj bi tudi zoper kugo, predvsem pa je patron glasbenikov, pevcev, pevskih zborov ter zborovskega in koralnega petja. Proslavil se je namreč s tem, da je uredil cerkveno petje, le kdo ne pozna gregorijanskega korala. Upodobljen je na papeških oblačilih, pri sebi ima škofovsko palico, knjigo, pisalno pero ali goloba.
