S temi besedami je predsednik Skupščine Istrske regije Valter Drandić odprl sinočnjo svečano sejo v Pazinu, ki so se je udeležili najvišji predstavniki Istrske regije s predsednikom Valterjem Flegom na čelu, predstavniki sabora in hrvaške vlade, posebne pozornosti pa sta bila deležna tudi nekdanji predsednik Stjepan Mesič in predsednica Republike Hrvaške Kolinda Grabar – Kitarović.
Istrska regija svoj dan praznuje 25. septembra, v spomin na septembrske pazinske odločitve o združitvi Istre, Reke in Zadra s pripadajočimi otoki hrvaški domovini iz leta 1943.
Številni govorci so se dotaknili tako zgodovinskih kot aktualnih tem hrvaške politike. Izpostavili so nevarnost poneverjanja zgodovinskih dejstev v politične namene, revizionizma in razdvajanja naroda.
Predsednik Istrske regije Valter Flego je poleg nevarnosti revizionizma zgodovine, „proti kateremu se moramo vztrajno boriti ter negovati proti fašizem, da se ne bi nikoli več vrnili v temne čase, temveč moramo naprej, pripravljeni na nove izzive, ki so pred nami“. Med drugim je dejal, da se je potrebno boriti proti starim in novim sovraštvom ter vztrajati pri povezovanju in poudarjanju tistega, kar imamo skupnega. Nanizal je tudi nekatere pomembne projekte, ki so v Istri v fazi realizacije, dotaknil se je pomena rasti Istre v luči tehnološkega razvoja, pametne regije, bio regije, ki bo le na ta način tudi v prihodnje promovirala svojo specifiko in svojo identiteto.
Istrska regija je najrazvitejša regija na Hrvaškem. Ne samo zaradi cvetočega turizma, temveč tudi zaradi bogate obrti, kmetijstva, butičnega kmečkega turizma, bogate pristne kulinarične ponudbe, napredka v družbenem razvoju, izobraževanju in implementiranju modernih pametnih tehnologij. Združuje različne narode v eno, heterogeno vendar trdno skupnost, ki si želi napredka.
Istro je posebej slikovito orisal predsednik skupščine Drandić in dejal, da se „Istra ne želi vračati v preteklost, ne živi v sporu med levimi in desnimi, Istra živi za razvoj in napredek. Naša ideologija“ in dodal „ideologija Istre je zelo preprosta: mir svoboda, convivenza – pace, libertà, sožitje. Ljudje v Istri imajo samo en, enostaven, ljudski odprt pristop, ki iz vsakega človeka, ki pride v Istro ter osvoji in sprejme njena načela, naredi Istrana.“
Drandić je še poudaril, da je zgodovina odlična učiteljica, če se jo jemlje v njeni polnosti in celoti, bodisi v delih, ki so nam všeč, kot tudi v tistih, ki nam niso. S celovitim poznavanjem preteklosti vemo kdo smo in katerega spomina želimo biti dediči. Ravno iz vojnih in povojnih tragedij se je, kot dodaja, porodila želja po enotni Evropi, saj je družba svobode in socialne pravičnosti razširjena v vseh državah tisti ideal, ki nam lahko zagotovi mir in sobivanje. “In to je ideal za katerega je vredno živeti in si vztrajno prizadevati.”
