Jaslice in božično drevo prinašata sporočilo luči, upanja in ljubezni. Jaslice so sugestivno božično znamenje, ki ga tako kristjani kot tudi drugi ljudje radi postavljamo pod naša novoletna dreveščka.
Tako okrašena smrečica kot jaslice spominjajo na skrivnost utelešenja Božjega sina, ki je postal človek, da bi nas zveličal. Jaslice in drevo se dotikata src vseh, tudi tistih, ki ne verujejo, saj je njuno poslanstvo plemenito. Govori namreč o preprostosti, solidarnosti, bratstvu, intimnosti, prijateljstvu slogi in miru.
Kratka zgodovina postavitve jaslic
Jaslice predstavljajo umetniško upodobitev ali uprizoritev rojstva Jezusa Kristusa, ki je najbolje opisano v Lukovem evangeliju(Lk 2,1-7), na kratko pa ga omenjata tudi evangelista Matej (prim. Mt 2,1) in Janez (prim. Jn 7,42).
Sv. Frančišek Asiški (1181–1226) velja za tistega, ki si je prvi zamislil in uprizoril božični dogodek. Po zapisih Tomaža iz Celana je leta 1223 Frančišek kakšnih petnajst dni pred božičem želel »predstaviti Dete, rojeno v Betlehemu«. Prvo jaslično plastiko pa naj bi ustvaril Fra Giovanni di Bartolomeo v mestu Fabriano v osrednji Italiji okoli leta 1384.
Postavitev hišnih jaslic je bila najprej v domeni plemstva in bogatih družin, šele kasneje so jih začeli pod svoja božična drevesca postavljati tudi preprosti ljudje. Na različne konce Evrope so jaslice prišle v različnih obdobjih. V Rimu so jih začeli postavljati v začetku 17. stoletja, v nemško govorečih deželah v drugi četrtini 17. stoletja, na Avstrijskem po letu 1700, na Češkem pa so bile najstarejše jaslice postavljene leta 1562.
Na slovensko ozemlje so upodobitve Kristusovega rojstva prišle s predstavniki frančiškanskega reda, in sicer v 13. stoletju, ko so se oblikovala naša mesta. Prvič se pojavijo na pečatu gornjegrajskega benediktinskega samostana, sicer pa je nastanek jaslic na Slovenskem povezan s prihodom jezuitov. Že v 17. stoletju so ljudem želeli približati božični dogodek z gledališko igro. Tako so uprizarjali Jezusovo rojstvo in si pri tem pomagali tudi z zibelko. Da bi ohranili učinek božične dramske igre v božičnem času, so nastale jaslice, kot jih poznamo danes. Gre namreč za maketo igralskega prizora, ki naj bi nemo in molče nadaljevala tisto, kar se je predhodno odvijalo na odru.
Teološko sporočilo jaslic
Božje rojstvo, uprizorjeno v jaslicah, je potrditev dobrote stvarstva, saj Bog postane človek, da bi ljudi poveličal do končne nove zemlje in novega neba. Jaslice postavljajo povsod po svetu, zato so z inkulturacijo v posamezne kulturne prostore tudi etnično obarvane.
Jaslični prizori in različne kulturno pogojene postavitve kažejo božične dogodke tako, kot jih opisujejo evangeliji ali apokrifna poročila, ljudska domišljija in krajevne šege pa so dodale nove elemente.
Postavitev jaslic v družinskem krogu nosi sporočilen pomen povezanosti in sloge v družini.
Osrednji liki jaslic pričajo o času
Rojstvo je vedno središče jaslic. Osrednji liki so mali Jezus, Božja mati Marija in sv. Jožef. Figure so običajno najskrbnejše izdelane in so pogosto tudi ogledalo časa, v katerem so nastale.
Med stalnimi figurami, ki krasijo jasli, najdemo tudi angela miru, pastirje kot predstavnike poljedelske kulture ter modre z Vzhoda, ki simbolizirajo poklon znanosti. Sveto pismo o prisotnosti živali v hlevu ob Jezusovem rojstvu ne govori, a ravno poročilo o pastirjih in jaslih je dalo ljudski domišljiji krila, da se je ob jaslih začelo upodabljati tudi živali. *
