Slovenska Istra ponuja veliko skritih kotičkov in najlepši način za njihovo odkrivanje so ravno prostočasne aktivnosti po poteh, ki vodijo skozi istrske vasice, mimo gradov, utrdb, rek, slapov, oljčnikov in vinogradov vse do morja. Obiskovalcev bo zdaj še več, saj so partnerji v projektu Oživimo podeželje na območju Kraškega roba uredili tematske poti, obnovili plezalne smeri, zamenjali grafike informacijskih tabel, izdelali zemljevid tematskih poti in izvedli številne promocijske dejavnosti na področju trajnostnega turizma. Na današnji novinarski konferenci so predstavili rezultate dosedanjega dela, besedo so namenili tudi trajnostnim nastavkom, ki jih projekt obeta v prihodnosti.
V projektu LAS Istre Oživimo podeželje, ki ga sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja – Evropa investira v podeželje, so Mestna občina Koper, Občina Ankaran, Občina Izola in Kolesarska mreža Obala združili moči in naredili pomemben korak v smeri razvoja trajnostnega rekreacijskega turizma na podeželju širšega območja Kraškega roba.
V prostorih Pretorske palače je danes potekala novinarska konferenca, na kateri so partnerji v projektu predstavili dosedanje dosežke in napovedali nadaljevanje projekta tudi v prihodnjem letu. Po besedah predsednika LAS Istre Andrej Medved so takšni projekti ključni za promocijo turizma na podeželju občin slovenske Istre ob integraciji kulturne in naravne dediščine ter rekreacijske infrastrukture.
Kot je poudaril vodja projekta pri Mestni občini Koper Uroš Jelenovič, je koprska občina obnovila pet dotrajanih in poškodovanih tematskih poti ter očistila rastlinje, ki je ponekod že prekrivalo sprehajalne poti. Zaradi vremenskih vplivov so tudi grafike informacijskih tabel vzdolž poti zbledele, zato jih bodo v naslednjih dneh nadomestili s prenovljenimi. »Ker turistično ponudbo na tem območju sooblikujejo tudi številna naravna plezališča v Ospu, Črnem Kalu in Mišji peči, smo obnovili še 80 plezalnih smeri, zamenjali 70 štantov in 737 limancev,« je dodal.
Občina Ankaran je medtem usklajevala dejavnosti za širjenje kolesarskih povezav na državni cesti v občini in v sodelovanju z MOK dala pobudo ministrstvu za infrastrukturo za nadgradnjo obstoječih čezmejnih in medobčinskih povezav. V nadaljevanju je vodja projekta pri ankaranski občini dr. Danijel Starman dejal, da z namenom ustreznega varovanja krajinskega parka Debeli rtič že izvajajo nadzor nad izvedbo naravovarstvenih ukrepov na tem območju.
Po besedah koordinatorja projekta pri Kolesarski mreži Obala Bojana Žižka je društvo pripravilo smernice in standarde kolesarjem prijaznih ponudnikov nastanitev ter storitev za kolesarje, vzpostavila je tudi svetovalno točko, ki bo ponudnikom na voljo tudi v prihodnje. V okviru projekta je društvo v sodelovanju z Nacionalnim koordinacijskim centrom EuroVelo Slovenija pripravilo koncept promocije ponudnikov 2021–2025, ki se med drugim navezuje na dolgoročni načrt razvoja mednarodni kolesarskih turističnih produktov – evropskih daljinskih kolesarskih poti EuroVelo.
V okviru projekta so partnerji med drugim z raznovrstnimi vsebinami dopolnili izvedbo Istrskega kolesarskega maratona, organizirali so tudi kolesarski izlet po slovenski Istri. Za promocijo istrskega podeželja in njene rekreacijske infrastrukture so med drugim izdelali fotografije in avdiovizualne prispevke, z zemljevidi tematskih poti za pohodnike, kolesarje in konjeniške poti pa informirali obiskovalce o ponudbi podeželja.
Dolgoročni cilj projekta je trajnostni razvoj rekreacijskega turizma na podeželju širšega Kraškega roba, zato se bo projekt nadaljeval tudi v letu 2022, ko bo med drugim koprska občina obnovila dodatnih pet pohodnih poti in še 70 plezalnih smeri. Ob tem bo izpeljala več promocijskih aktivnosti, s katerimi želi javnosti približati različne oblike rekreacije in aktivnega preživljanja prostega časa v naravi. Poleg tega bo pripravila tudi predlog sistema trajnostnega upravljanja širšega območja Kraškega roba.
Vrednost projekta, ki se bo zaključil leta 2023, znaša 214.873,2 evra, od katerih bo 145.322,8 evra financiranih s strani Evropskega kmetijskega sklada.
Foto: Jaka Ivančič, MOK
