Da bi zajezili pojav napadov palmovega vrtača na palme, ki so posajene na zemljiščih v zasebni lasti, so se Mestna občina Koper, Občina Ankaran in Marjetica Koper odločile tudi letos ponoviti skupno akcijo, s katero bosta omogočili vsem svojim občanom, da brezplačno ali za simbolično ceno oddajo obolele palme, ki jih je napadel palmov vrtač.
Že posekane poškodovane palme na zasebnih parcelah občanov obeh občin bo Marjetica Koper brezplačno prevzela in ustrezno odložila. Občanom, ki nimajo možnosti pripraviti poškodovanih rastlin za prevzem (to pomeni podrtje palme), bomo ponudili tudi storitev odstranitve, po simbolični ceni 30 evrov za palme višine do 2,5 metra in 70 evrov za palme višine nad 2,5 metra (v teh primerih je potrebno uporabiti tovorno vozilo z dvižno košaro).
Marjetica Koper bo odstranitev poškodovanih palm zagotovila med 5. in 16. februarjem 2018. Občani Mestne občine Koper in Občine Ankaran lahko že od danes, 19. januarja 2018 rezervirajo termin odvoza oz. odstranitve poškodovane palme, in sicer preko telefona, na telefonski številko 05 66 33 700 (centrala Marjetice Koper) oz. na naslovu elektronske pošte info@marjeticakoper.si.
Palmov vrtač
Pred leti je naše palme ogrožal palmov rilčkar (Rhynchophorus ferrugineus), ki se je precej uspešno zatrl in ne spada več med karantenske škodljivce. Na žalost pa se je pojavil nov škodljivec, in sicer palmov vrtač (Paysandisia archon).
Palmov vrtač je metulj, ki izvira iz južne poloble, in sicer iz Argentine. Razširjen je po vsej Ameriki, kjer pa ni obravnavan kot nevaren škodljivec, saj ima v naravnem okolju dovolj naravnih sovražnikov, ki ne dovolijo da bi se populacija škodljivca toliko povečala, da bi ogrozila obstoj palm. Pri nas je to drugače. Škodljivec se je na naše območje naselil najverjetneje z uvozom sadik palm. V Evropi se je palmov vrtač prvič razširil v španski Barceloni. V Sloveniji so škodljivca prvič opazili v Izoli jeseni 2008 in potem še spomladi 2009. Takrat so vse sumljive palme požagali in zažgali. Kljub temu, da je bil ukrep sprva uspešen, se je škodljivec vseeno razširil in nam danes povzroča precej preglavic. Naše podnebje mu namreč ustreza, saj v zadnjih nekaj letih ni bilo daljših hladnih obdobij, ki bi populacijo vrtača zmanjšale.
Ta škodljivec se precej hitro širi, saj pri nas nima naravnega sovražnika, poleg tega ga je težko opaziti, ker dela škodo v deblu palme, odrasli osebki pa v glavnem letijo ponoči. Najbolj dovzetna za škodljivca je visoka žumara (Trachycarpus fortunei), vendar vrtač ogroža tudi druge vrste palm, ki so prisotne na našem območju (npr. Washingtonia robusta, Phoenix canariensis, idr.).
Škodo dela ličinka metulja, ki je precej velik, saj meri v premeru kril do 10 cm. Samice so približno tretjino večje od samcev in zelo dobro letajo, zato jih je težko spremljati. Plodne samice izlegajo jajčeca pri osnovi listnih pecljev, kasneje se zavrtajo v listne peclje in nato nažirajo naprej deblo palme. Ker palme rastejo samo na vrhu debla, se listi hitro posušijo in ni več rešitve za rastlino.
Pomembna je preventiva, saj v Sloveniji nimamo še registriranega pripravka za zatiranje vrtača, zato uradni ukrepi za zatiranje tega škodljivca še niso določeni.
Obolele palme kažejo naslednje znake: sušenje listov, venenje mladih listov, slaba razrast, žagovina po tleh. Te palme je potrebno takoj odstraniti, da se gosenica ne premakne na druge zdrave palme.
