Tudi uradno se je začel tako imenovani čas »kislih kumaric«. Saj veste, čas, ko stolpiče časopisnih strani in strani spletnih medijev polnijo bolj »lahkotne« teme. Teme tipa koliko toaletnega papirja porabi kateri župan oz. kdo izmed njih ga porabi največ.
A če so že lahkotne, še ne pomeni, da morajo nujno biti tudi absurdne, še manj pa neresnične.
Prav take teme, ki bi jo težko označili za objave vreden novinarski članek, smo bili bralci deležni v minulem tednu, ko je v javnost prišla »ekskluzivna« novica, da naj bi župan Boris Popovič za službena potovanja v zadnjih 12 letih porabil nekaj več kot 120 tisoč evrov. Tako na prvo žogo bi rekli, da je to veliko, kajne? Kaj pa če pogledamo drugače in vam povemo, da znese to na letni ravni le 10 tisoč evrov. Vas zanima, koliko to znaša na dan? Dobrih 27 evrov.
Šalo na stran. Ste se vprašali, kaj nam sploh povedo te številke? Same po sebi nič, saj jih je nujno potrebno primerjati z neposrednimi učinki, še zlasti tam, kjer so ti merljivi. In na področju turizma to nedvomno so!
Turizem kot najpomembnejši sektor v izvozu storitev
Ste vedeli, da je turizem v Sloveniji ena od najbolj perspektivnih in najhitreje razvijajočih se panog? Po podatkih Slovenske turistične organizacije (STO) je namreč prav turizem danes s 40 odstotki najpomembnejši sektor v izvozu storitev in v skupni delež slovenskega BDP prispeva več kot 12-odstotni delež ter vključuje kar 12 odstotkov zaposlenih.
Poleg pomembnega deleža, ki ga turistične dejavnosti prispevajo v skupno „bogastvo“ države, je opazna tudi dodana vrednost tega sektorja v primerjavi z drugimi. Turizem je namreč dejavnost, ki naglo, nadpovprečno raste in nič ne kaže, da bi bilo v prihodnosti kaj drugače. Na vprašanje o tem, kdo k temu najbolj pripomore je težko in nehvaležno odgovoriti, saj je turizem večdisciplinarna panoga, ki pri svojem uspehu združuje realnosti številnih deležnikov, ki vsak s svojimi strategijami, naložbami, predvsem pa s trdim delom, prispevajo k temu, da Slovenija postaja vedno bolj privlačna turistična destinacija.
Kaj Slovenija, tudi Koper to postaja, predvsem na račun vse hitreje razvijajočega se ladijskega potniškega turizma, ki ga je tudi ob takratnem zasmehovanju medijev iz nič na noge postavil prav župan Boris Popovič s svojo ekipo. In na to smo v Kopru upravičeno ponosni.
Javno obračunavanje in norčevanje?
Da je tudi Mestna občina Koper delček svetovnega ladjarskega turizma je privilegij tako za lokalno skupnost kot tudi za celotno Slovenijo, ki jo na takšen način obišče in spozna množica turistov. Od leta 2007 do leta 2016 smo namreč v Kopru gostili kar 578 potniških ladij, v tem obdobju pa je celotno Slovenijo preko Kopra spoznalo kar 539.798 potnikov. Če k tem prištejemo še člane posadke, se številka povzpne na približno 1 milijon gostov. In to samo na račun potniškega terminala. Le kje v prispevku novinarja Boštica so ti podatki?!
Javno obračunavanje stroškov nočitev, s pridihom norčevanja iz aktivnosti promocije Kopra in Slovenije po svetu niso samo nepoznavalski, so predvsem žaljivi in lahko imajo kot posledico izključno demotivacijo še tistih nekaj posameznikov, ki želijo ustvariti dodano vrednost in blaginjo za čim širši krog ljudi.
Megla, ki se je v minulem tednu zastrla v slovenski javni prostor s pomočjo spletnega bloga, kjer so se pisci preizkusili v raziskovalno novinarski avanturi, je resda začasni pojav, ki se bo s časom prikazal v pravi luči. Bolj kot to, bode v oči dejstvo, da se v zelo pomembno vsebino o „dosežkih službenih potovanj“ ni spustil praktično nihče. Čeprav so podatki javno dosegljivi in pričajo o uspehih ne samo za Koper, temveč za celotno Slovenijo.
Potniški turizem k nam letno prinaša 5 milijonov evrov
Mi smo jih pobrskali, saj so ti javno dostopni, novinar Voh Boštic pa jih je s strani Mestne občine Koper tudi uradno prejel. Učinki ladijskega potniškega prometa so bili namreč že ugotovljeni v neodvisni študiji „Ekonomski učinki potniškega terminala koprskega pristanišča na lokalno skupnost in širše slovensko gospodarstvo“, ki je za Luko Koper izdelala italijanska družba Risposte turismo v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.
Na podlagi študije je bilo ugotovljeno, da je leta 2013, ko je v Koper prispelo več kot 65 tisoč potnikov, porabilo 3,7 milijona evrov (kot primer naj navedemo, da je v letu 2016 Koper obiskalo 78.923 potnikov), medtem ko je bila ocenjena poraba posadke v tem letu ocenjena na 301 tisoč evrov. Tem podatkom je treba prišteti še približno 1 milijon evrov, ki so jih v letu 2013 porabili ladjarji za različne pristaniške in druge storitve. Skupek učinkov ladijskega potniškega turizma na lokalno in slovensko gospodarstvo je samo v letu 2013 dosegel 5 milijonov evrov. Najbrž več, kot jih ustvari površno delo blogerja Anžeta Voha Boštica, ki brez nobenih izkušenj in kompetenc ocenjuje dosežene in izmerjene učinke.
Stroški potovanj koprskega župana le 0,008 odstotka realiziranih proračunov v 10 letnem obdobju
Stroške službenih potovanj je možno prikazati tudi na bolj korekten način, in sicer v neposredni primerjavi z realiziranimi proračuni v posameznih letih, vendar se zavedamo, da na tak način »raziskovalni novinar« ne bi dosegel učinka omaloževanja župana Borisa Popoviča.
Ta je v desetletnem obdobju med 2007 in 2016 od 3652 skupnih delovnih dni namenil zgolj 194 službenim potovanjem v tujino. Torej izredno malo. Kot je povedal sam Popovič, bi lahko bilo teh poti še bistveno več, če bi bila Slovenija okolje prijazno razvoju, tujim naložbam in napredku. Novinar bi se moral raje vprašati, zakaj je tujih službenih poti v Kopru in Sloveniji tako malo in še te se kriminalizirajo. Tokrat je bil na tnalu Boris Popovič, pred njim pa je bilo še nekaj slovenskih politikov, ki bi se morali po mnenju novinarjev oziroma blogerja Anžeta Voh Boštica po svetu gibati z avtoštopom in spati v spalnih vrečah. Kot da ne bi bilo že dovolj (sramotno) to, da stotisoče tujih turistov iz potniških ladij, v Kopru kot vstopni točki Slovenije, pričaka montažni šotor.
In medtem ko novinar bloger na sedežu koprske občine prešteva letalske stroške in jih nepoznavalsko oz. tendenciozno ocenjuje za luksuz, je resnica, da je v desetletnem obdobju koprska občina za letalske prevoze župana (bilo jih je več kot 40) namenila nekaj več kot 50 tisoč evrov, ali približno 0,008 odstotka realiziranih proračunov v tem istem obdobju. Teh je bilo skupaj za 640 milijonov evrov!
Veliko večjo javno korist bi novinar bloger dosegel, če bi izpostavil več kot milijon evrov, ki jo Obalne občine letno namenjajo dokupu pitne vode iz sosednje Hrvaške, ker Republika Slovenija in njeni politiki, v zadnjih 26-ih letih za prebivalce slovenske Istre niso naredili popolnoma nič v smeri zagotavljanja varnega in zadostnega vira pitne vode. Kljub temu, da so se še pred kratkim pompozno hvalisali in sami sebe tolkli po prsih, ker so v Ustavo RS zapisali, da je pitna voda ustavna pravica slehernega državljana. So pa, to jim moramo priznati, v desetletnem obdobju poskrbeli za dodatnih 10 milijonov evrov stroškov, ki bi se lahko namenili, sociali, šolstvu, športu, kulturi, razvoju, mladim, strarejšim, ali gospodarstvu.
Seatrade Miami je kot vodilni svetovni panožni sejem ladjarska borza, kjer bi želeli biti prisotni vsi, ki si kaj obetajo od ladijskega potniškega turizma in to v širšem smislu: države, občine, turistične agencije, prevozniki, ladjarji, izdelovalci ladij, inženirji, oblikovalci, skratka vsi, ki dopolnjujejo mozaik končnega produkta – potniške ladje, ki je najhitreje rastoča oblika turizma in sektor, kjer se letno vlagajo milijarde evrov ali dolarjev. Naj samo omenimo, da je pri izdelavi ene same potniške ladje govora o naložbi 500 ali več milijonov evrov. V obdobju 2017 do 2019 bo naročenih 48 velikih potniških ladij, v obdobju med letoma 2020 do 2026 pa 32. Investicije so ocenjene na 6,8 milijard dolarjev! Je potrebno sploh še kaj dodati?
