Referendum o zakonu o drugem tiru tudi po ponovljenem glasovanju ni uspel, saj jim na volišča ni uspelo privabiti dovolj volivcev, da bi dosegli predpisani kvorum. Udeležba je bila tokrat še nižja kot na septembrskem referendumu in med najnižjimi v zgodovini samostojne države, in sicer 14,96 %.
Zdaj je že jasno, da je bila volilna udeležba prenizka, da bi referendum uspel, po novi referendumski ureditvi se mora namreč za zavrnitev zakona na referendumu izreči večina udeležencev referenduma, pri čemer pa mora ta večina hkrati predstavljati tudi najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Glede na volilne imenike, pripravljene pred tokratnim referendumom, to pomeni, da bi moralo na referendumu glasovati okrog 340.000 volivcev, medtem ko je na voliščih svoj glas oddalo zgolj 256.253 volivcev.
Večina volivcev, ki so na ponovljenem glasovanju na referendumu o zakonu o drugem tiru glas oddali predčasno, je zakon podprla. Za je namreč glasovalo 54,48 odstotka, proti pa 45,52 odstotka volivcev. Nekoliko drugačna je slika po včerajšnjem glasovanju, ko je za zakon glasovalo 49,89 odstotka, proti pa se je izreklo 50,11 odstotka volivcev.
»Rezultat smo nekako pričakovali. Že na prvem referendumu, na katerem so se volivci odločali za ali proti zakonu o drugem tiru, je bila udeležba le 20,55 odstotna, kar je komaj zadostovalo za izpolnitev t.i. kvoruma zavrnitve, pa je bila referendumska kampanja veliko bolj obširna, kot je bila v drugo. Ogromni večini državljank in državljanov Slovenije, še toliko bolj pa našim občankam in občanom je namreč že brez referenduma popolnoma jasno, da mora biti železniška povezava med Koprom in Divačo zgrajena prioritetno in da država nujno potrebuje sodobno infrastrukturo.
V Mestni občini Koper tako pričakujemo, da bo sedaj, po uveljavitvi zakona, kar se bo žal zgodilo z najmanj enoletno zamudo, država nemudoma začela z aktivnostmi za izvedbo razpisa za gradnjo drugega tira. Mi bomo seveda budno spremljali izvajanje sklepov vlade, vezani na vzporedne postopke, ki bodo omogočili gradnjo dvotirne železniške povezave.
Kot smo že večkrat ponovili, je za nas edina sprejemljiva rešitev sočasna gradnja dvotirne železniške povezave in sprememba dosedanjega tira v prvovrstno kolesarsko in rekreacijsko, saj ta prinaša uspeh za Luko Koper, za državno infrastrukturo in končno za miren spanec naših ljudi, ki živijo pod Kraškim robom,« je ob znanem izidu ponovljenega referenduma stališča in pričakovanja Mestne občine Koper povzela direktorica občinske uprave Sabina Mozetič.
Tisti, na katere bo drugi tir najbolj vplival, upajo na čimprejšnjo gradnjo
Za Slovenske železnice je ključno, da se drugi železniški tir Divača-Koper zgradi čim prej. Na obstoječem tiru rast ni več mogoča in če se gradnja drugega tira ne bo začela v kratkem, se bodo kupci tako Slovenskih železnic kot Luke Koper preusmerili drugam, je za STA povedal generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes.
V Luki Koper so zadovoljni, da bo zakon o drugem tiru po neuspelem tudi vnovičnem referendumskem glasovanju lahko začel veljati. To po njihovem mnenju predstavlja korak k začetku gradnje drugega tira med Koprom in Divačo, za kar si v Luki prizadevajo že 20 let. “Od izgradnje dodatne železniške povezave pristanišča z zaledjem je odvisna uresničitev naših strateških načrtov, ki do leta 2030 predvidevajo letni pretovor v višini 35 milijonov ton,” so zapisali.
Na čimprejšnji začetek gradnje drugega tira upajo tudi na kraškem robu. Po besedah predsednika Krajevne skupnosti Črni Kal Janka Severja je ta “zelo potreben, ne samo za gospodarstvo in Luko Koper, ampak tudi za nas, ki živimo ob obstoječi dotrajani progi“.
