Mlajši uporabniki spleta, ki imajo težave s samopodobo in so nesamozavestni, hitro postanejo žrtve prevar, o spletnih vsebinah pa ne razmišljajo (dovolj) kritično, opozarjata poznavalca spleta Špela Reš in Marko Puschner. To sposobnost in zavedanje, da vse ne spada na splet, še najmanj pa gole fotografije, jim morajo privzgojiti starši.
Do spletnih vsebin moramo biti po besedah svetovalke in psihologinje s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in sodobnih tehnologij LogOut Špele Reš kritični. To je po njenih trditvah veliko lažje za odrasle kot pa najstnike, ki te sposobnosti še nimajo dobro razvite. Kritičnost jim morajo zato privzgojiti starši.
Starši naj otroku postavijo meje
Na spletu bodo varnejši, če se bodo z otroci do 14. leta starosti starši pogovorili o resničnosti vsebin ter jim postavili zelo jasna pravila, kdaj lahko uporabljajo splet in kakšne vsebine lahko gledajo, pojasnjujejo strokovnjaki. Privzgojiti jim morajo notranji nadzor in jih seznaniti s posledicami, če se pravil ne bodo držali, svetuje Reševa.
Veliko vlogo staršem pripisuje tudi Marko Puschner s točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. “Starši naj se o internetu pogovarjajo s svojimi otroki in naj jih ne obsojajo oz. kaznujejo, kadar na internetu naredijo kakšno napako,” je poudaril za STA. Ker gre za dolgotrajen proces, imajo po njegovem mnenju veliko vlogo tudi šole, saj se otroci najbolj intenzivno spoznavajo z informacijsko komunikacijsko tehnologijo v drugi polovici osnovne šole in v srednjih šolah.
“V tem obdobju so tudi najbolj ranljivi in neprevidni, zato je še toliko bolj pomembno, da jih redno izobražujemo in ozaveščamo o pasteh, ki jih ta tehnologija prinaša,” je dodal Puschner in poudaril, da se lahko, če naletijo na sumljive in nevarne vsebine, poleg točke Safe.si v okviru Centra za varnejši internet obrnejo še na TOM telefon in Spletno oko.
Zaskrbljenost povzroča Izziv sinjega kita
Trenutno zaskrbljenost med mladostniki, njihovimi starši in učitelji povzroča morebiten obstoj nevarne igre, ki se je po trditvah Puschnerja razširila iz Rusije, škodljiva pa naj bi bila predvsem za tiste otroke, ki brez razmisleka sledijo izzivom in navodilom.
Izziv sinjega kita ali Blue Whale Game oz. Blue Whale Challenge naj bi trajal 50 dni, za vsak dan pa igralci, ki jih v igro zvabijo prek družbenih omrežij, dobijo drugačno nalogo. Omenjajo se gledanje grozljivk, zbujanje ponoči ob nenavadnih urah in pozivi, naj se poškodujejo. Igre je konec, ko izpolnijo še zadnji izziv – vzeti si morajo življenje.
“V Rusiji se je pojavila novica, da je vsaj 130 otrok, ki so igrali igro, storilo samomor,” je dejal, a opozoril, da oprijemljivih dokazov o vpletenih v igro ni. Pojasnil je, da se je razvila iz lažne novice, ki so jo v Rusiji objavili senzacionalistični mediji, verodostojni zahodni mediji pa so jo povzemali in jo, ne da bi preverili vir informacij, začeli širiti po Evropi.
Čeprav je šlo v osnovi za prevaro, je bila igra deležna velike pozornosti v posameznih evropskih državah. Posledično so se začele na družbenih omrežjih pojavljati različne skupine, katerih člani so dejansko izvajali naloge iz igre in iz številnih evropskih držav so poročali o primerih samopoškodovanja, je pojasnil Puschner.
Čeprav so mediji med ljudmi povzročili neutemeljeno prestrašenost in na nek način promovirali igro, po oceni Puschnerja večje panike v Sloveniji ni, igre za zdaj tudi ni še nihče prijavil na Safe.si. “Take igre se bodo še pojavljale, čez eno leto bomo pa spet imeli kaj drugega,” je prepričan Puschner.
Na tovrstne spletne vsebine se sicer po trditvah Puchnerja in Reševe odzovejo mladostniki, ki imajo morda psihične težave, nizko samopodobo, so nesamozavestni, osamljeni, se zapirajo vase ali pa nimajo dobrih odnosov s starši.
Deljenje in objavljanje izzivalnih fotografij je tvegano
Lahko pa se zgodi, da neprimerne vsebine prav po njihovi krivdi pristanejo na spletu. Pogosti so primeri, ko mladi svoje izzivalne fotografije delijo vrstnikom ali jih objavijo na spletu, nekdo pa zlorabi njihovo zaupanje in jih deli naprej.
Med spletnimi pastmi sta med drugim tako imenovani seksting ali pa manj eksplicitno seksualno samopredstavljanje. “Snapchat na primer je ‘super’ aplikacija za tovrstno početje. Osebe se zaradi narave tega komunikacijskega orodja verjetno počutijo bolj varne, saj poslana vsebina po določenem času izgine,” je za STA povedala psihologinja Špela Selak.
V Safe.si mlade spodbujajo k razmisleku, preden pošljejo napol golo ali golo fotografijo. Zasebne slike prek spleta ali mobilnih telefonov se lahko hitro razširijo na druge naslove in jih na koncu vidi širši krog ljudi. Ko se enkrat razširijo na splet, pa tega ne moremo več vzeti nazaj in ostanejo tam za vedno. Lahko priplavajo na površje ponovno nekoč, ko bodo na primer iskali službo, navajajo.
Pošiljanje takšnih fotografij se lahko po njihovih trditvah sprevrže v izsiljevanje in zahteve, da pošljejo še več ali bolj razgaljene slike. “Tega nikakor ne dopuščajte in takoj povejte odrasli osebi, da vas izsiljujejo, čeprav vam je težko,” svetujejo mladim. Razširjanje takih slik mladoletnikov je z zakonom kaznivo in se šteje za razširjanje otroške pornografije.
Na Safe.si sicer še menijo, da če otrok ni prisiljen v pošiljanje in izmenjavo golih fotografij, je lahko tudi to normalen del odraščanja in razvoja spolne identitete.
