V Luki Koper so v okviru projekta SOPOREM zaključili gradnjo ene največjih sončnih elektrarn v državi s skupno močjo 3,3 MW, ki se razprostira na strehah skladišč terminala za generalne tovore. Za projekt, vreden 2,8 milijona evrov, so pridobili 1,3 milijona evrov sredstev programa Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora, katerega nosilec je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. Predstavili so tudi projekt EALING, s katerim so vzpostavili ustrezen strokovni okvir za izvajanje projektov podnebnega prehoda do leta 2030, s pogledom do leta 2050. Predstavitve projektov in predaje namenu se je udeležila tudi podžupanja Mestne občine Koper Mateja Hrvatin Kozlovič.
S slovesnim prerezom traku predsednice uprave Luke Koper Nevenke Kržan, veleposlanice Kraljevine Norveške, nje. eksc. Trine Skymoen, vodje Sektorja za finančne mehanizme na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Jadranke Plut ter direktorja podjetja Riko Janeza Škrabca so v Luki Koper uradno namenu predali novo sončno elektrarno, ki se razprostira na približno 15.000 kvadratnih metrih streh skladišč. Z močjo 3,3 megavate bo pomembno prispevala k večji energetski neodvisnosti in bolj čistemu okolju, s proizvedeno energijo pa bodo dosegli tudi 1.500 ton manj izpustov CO2 letno. Sončna elektrarna bo na letni ravni proizvedla toliko električne energije, kot jo v povprečju porabi več kot 880 gospodinjstev v Sloveniji.
»Skoraj sočasno s projektom SOPOREM smo v pristanišču zgradili še dve manjši sončni elektrarni moči 0,9 megavata, v naslednjih letih pa bomo dodatne elektrarne namestili še na strehah objekta kontejnerskega terminala in na nekaterih drugih skladiščih za generalne tovore. Naš cilj je, da do leta 2030 z vsemi naložbami v sončne elektrarne dosežemo skupno 10 MW moči, kar bo zadostovalo za več kot četrtino celotne oskrbe z električno energijo takratne ocenjene porabe,« je povedala predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan in dodala, da je pred družbo obsežen investicijski cikel na področju podnebnega prehoda.
Cilj je vzpostavitev pogojev za elektrifikacijo obal
Ker se potrebe po električni energiji večajo, so s podjetjem ELES že pristopili k projektu gradnje razdelilne transformatorske postaje, ki bo zagotovila dovolj električne moči za nadaljnje delovanje in razvoj Luke Koper po letu 2030. Na ta način bodo vzpostavili pogoje za elektrifikacijo obal in neposreden priklop ladij na električno energijo ter tako za čas zadrževanja ladij v pristanišču izničili emisije v okolje ter znižali hrup in vibracije, ki jih povzroča delovanje ladijskih motorjev.
Nosilec projekta SOPOREM je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. Kot je izpostavila Jadranka Plut, vodja sektorja za finančne mehanizme na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, si je Slovenija zastavila cilj, da v naslednjih letih podvoji zmogljivosti na področju pridobivanja sončne energije. »Prav tovrstne elektrarne pomembno prispevajo k doseganju cilja, saj omogočajo veliko povečanje kumulativne moči v celotni Obalni-kraški regiji. Poleg pozitivnih vplivov na doseganje svetovnih in evropskih okoljskih ciljev za zmanjšanje podnebnih sprememb, sončne elektrarne zagotavljajo tudi višjo energetsko samozadostnost in manjšo odvisnost od nihanja cen električne energije na trgu.«
Projekt SOPOREM v okviru finančnega mehanizma evropskega gospodarskega prostora financirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška. »Spodbujanje zelene energije ostaja prednostna naloga obeh programov finančnih mehanizmov, saj predstavlja ključni element v boju proti podnebnim spremembam in spodbujanju trajnostnega razvoja širom Evrope. Zeleni alternativni viri energije predstavljajo potencial, saj so ti ne le trajnostni, ampak tudi povečujejo energetsko varnost, ustvarjajo nova delovna mesta in znižujejo emisije CO2,« je misli strnila veleposlanica Kraljevine Norveške, nje. eksc. Trine Skymoen.
Izdelali so energetski in podnebni načrt Luke Koper
V Luki Koper so uspešno sklenili tudi projekt EALING, v katerega je bil vključen konzorcij 22 partnerjev iz devetih držav članic Evropske unije. Poleg vodilnega partnerja Luke Koper so sodelovali še partnerji iz Španije, Italije, Grčije, Bolgarije, Nemčije, Romunije, Irske, Portugalske in Slovenije. V okviru projekta so izdelali Energetski in podnebni načrt z oceno okoljskih vplivov Luke Koper do leta 2030, s pogledom do leta 2050, ki predstavlja strokovni okvir in podlago za nadaljnji razvoj ter izvajanje projektov energetskega in podnebnega prehoda. Ključne usmeritve je predstavil dr. Boris Sučić iz Instituta Jožef Stefan, o zelenem prehodu Luke Koper pa je spregovoril vodja področja varovanja zdravja in ekologije Boštjan Pavlič.
Foto: Jakob Bužan, Peter Kleva
