O pobudi za razdelitev krajevne skupnosti Črni Kal so se krajani izrekali na dveh zborih občanov – tisti z območja Socerba, Kastelca, Črnotič, Črnega Kala, Gabrovice pri Črnem Kalu, Ospa, Stepanov, Rožarja, Cepkov, Rižane, Krnice in Kortin so na včerajšnjem zboru v Ospu s 46 glasovi za in 25 proti podprli pobudo za razdelitev KS Črni Kal na dve krajevni skupnosti – KS Črni Kal in KS Hrastovlje, medtem ko so krajani Bezovice, Brežca pri Podgorju, Dola, Hrastovelj, Loke, Predloke, Podpeči, Praproč in Zanigrada soglasno, s 83 glasovi proti, dali jasno vedeti, da si želijo še naprej živeti v enotni in veliki KS Črni Kal.
»Sem vesel, da je prišlo do takega rezultata. Nesoglasja so tako majhna, da je razdvajanje nepotrebno. To sem ocenil že na včerajšnjem zboru in to se je jasno pokazalo tudi danes. Mislim, da bo županova komisija, ki jo nameravam ustanoviti zato, da bo bdela nad gradnjo dvotirne železniške povezave in ukinitvijo obstoječega tira najbolj pomagala, da se bodo ta malenkostna nesoglasja umirila. Smo na pravi poti. Po tem, kar ste videli danes, pa je jasno, da Ljubljana ne bo žonglirala z nami kar tako in da nam bo morala dati tisto, kar nam pripada,« je ob koncu današnjega zbora povedal koprski župan Boris Popovič.
Na obeh zborih so poleg tega obravnavali tudi predlog sveta KS Črni Kal o oblikovanju treh volilnih enot. Na včerajšnjem zboru v Ospu so predlog večinsko zavrnili, danes pa o predlogu na pobudo predsednika sveta KS Črni Kal Janka Severja niso glasovali. Na obeh zborih pa so občinski upravi naložili, naj pripravi nov predlog o oblikovanju volilnih enot, pri čemer naj v največji možni meri upošteva obstoječe volilne enote.
Tako včerajšnjih zbor občanov, ki ga je župan Mestne občine Koper Boris Popovič sklical v Kulturnem domu v Ospu, kot tudi današnji zbor v Dolu pri Hrastovljah, sta bila odlična priložnost, da zbrani krajani javno povejo svoja stališča in se izrečejo, ali si želijo, da se obstoječa KS Črni Kal razdeli na dve manjši krajevni skupnosti, in sicer KS Črni Kal in KS Hrastovlje.
Stališča v imenu pobudnikov za razdelitev obstoječe krajevne skupnosti je predstavil Aleksander Žvokelj in uvodoma pojasnil, da je sedanja KS Črni Kal »umetna tvorba brez skupne tradicije z različnim zgodovinskim razvojem«. Geografsko in interesno obsega dve enoti – vzhodno in zahodno, ki vsaka s svojimi zgodovinskimi, kulturnimi, prometnimi, gospodarskimi in med-sosedskimi značilnostmi.
Zanjo je značilna velika razpršenost vasi in zaselkov, kot tudi neenakomerna in razpršena poselitev. Je teritorialno največja krajevna skupnost v koprski občini, kar povzroča veliko težav v delovanju, financiranju in zadovoljevanju potreb po vzdrževanju, popravilu, gradnji ali razvoju posameznih vasi in zaselkov. Težave se pojavljajo tudi pri obsežnejših projektih, ki potekajo na območju KS in posledično vplivajo na življenje okoliških krajev, kot so avtocesta, gradnja nove železniške povezave, kamnolomi, vodovodna in kanalizacijska infrastruktura, kjer so usklajevanja med krajani nujna za njihovo čim prejšnjo uresničitev. Z razdelitvijo sedanje KS teh težav, po njihovem mnenju, ne bi bilo, bi pa na ta način med drugim dosegli boljšo obvladljivost in uspešnejši razvoj krajevne skupnosti.
Drugačno je mnenje sveta krajevne skupnosti Črni Kal, ki ga je tako včeraj kot tudi danes predstavil predsednik sveta Janko Sever: »Ni dovolj argumentov za delitev krajevne skupnosti. Menimo, da je delitev neprimerna, saj je predlog premalo dodelan in premišljen. Argument, da je prevelika ne zdrži nobene kritike. Pomembno je samo to, koliko smo aktivni, koliko smo složni in koliko si med seboj pomagamo. Potrebno je malo več razmisleka v tej smeri, zato je predlog sveta, da se krajevna skupnost ne deli, ampak da ostane taka kot je.«
Mnenja prisotnih na prvem zboru občanov v Ospu so bila precej deljena, krajani so v večini izpostavili problem komunikacije med svetom krajevne skupnosti Črni Kal in prebivalci, kot ključen problem pa navedli tudi razpršenost in velikost krajevne skupnosti. Mnogi so prepričani, da bi bile manjše krajevne skupnosti bolj učinkovite, predvsem pa, da bi bili posamezniki in njihove želje bolj slišani. »Z delitvijo oz. z manjšo krajevno skupnostjo dobijo ljudje v roke odločanje, lažje se odločajo in hitreje se odločajo. Infrastrukturo pokriva občina, vse ostalo pa opravijo vaščani. To je tisto, kar bo boljše. Da se upravljanje svojega dvorišča spusti k ljudem,« je svoje stališče predstavil eden od krajanov in zbrane pozval naj predlog podprejo.
Spet drugi so bili prepričani, da se z delitvijo osnovne težave, ki pestijo tamkajšnje ljudi ne bodo rešili. Kar nekaj je bilo tudi takih, ki so bili neodločeni in so zato predlagali, da bi veljalo pred odločanjem o tako pomembni temi še enkrat dobro razmisliti, ali je delitev KS res potrebna. Prepričani so, da so bili o sami pobudi premalo obveščeni in da zatorej ne morejo o tem odločati. »Na vodstvu KS je, da vse kritike vzame zelo resno, a sem mnenja, da je mogoče še preuranjeno o tem reči končno besedo,« je dejala ena od krajank, ki prihaja iz Rižane.
Precej drugače je bilo danes, na zboru občanov v Dolu pri Hrastovljah, kjer je bilo že iz debate razbrati, da si večina krajanov delitve sedanje KS Črni Kal ne želi. Prepričani so, da trenutna nesoglasja ne morejo biti dovolj velik razlog za razdelitev in da bi lahko to rešili na drugačen način. »Ne vidim razlogov, zakaj bi se morali razdvajati. Želim si dogovora med nami, tudi veselico lahko naredimo, ne pa, da se delimo,« je povedal eden od krajanov, ki prihaja iz naselja Brežec pri Podgorju, zbrani pa so ga pospremili z bučnim aplavzom.
