Objavljamo intervju z umetnikom Branetom Širco, ki je v umetniški rezidenci v Hiši Alojza Kocjančiča v Kubedu ustvarjal meseca septembra.
Kako bi opisali vašo izkušnjo enomesečnega bivanja in umetniškega ustvarjanja v umetniški rezidenci v Kubedu?
V Kubedu sem gostoval v mesecu septembru in imel prekrasno vreme, tako, da sem lahko cele dneve preživel zunaj na svežem zraku. Zjutraj me je prebujalo sijoče sonce, ki je vzhajalo nad kraškim robom in zasijalo skozi okno spalnice. Vsak dan sem prvo pogledal skozi okno in videl prelep pogled na Trst in okolico Kubeda, kar mi je vlilo volje in navdih za ustvarjanje. Hitro življenje in pomankanje časa za opažanje malenkosti v življenju nas pelje stran od narave in čutenja nje. Tukaj v rezidenci pa človek zopet opazi detajle in v njih uživa. Prekrasen vrt in okolica daje vsakodnevni navdih za odkrivanje nečesa novega, lahko je to škorpijon, bogomolka, čuk ali kaj drugega, ki pritegne radovednost. Ustvarjal sem zunaj pred hišo, kar mi je zelo ustrezalo, kajti v Ljubljani ustvarjam v ateljeju.
Kako bi strnili vaš umetniški projekt? Kaj ste dejansko ustvarjali v tem času?
Po navadi delam portrete iz žice, ki sem jih poimenoval »Žičniki« ali angleško »Wire faces«, tokrat pa sem jih delal kot risbo z ogljem in tušem, sence, ki jo izriše žičnata podoba na steno pred katero stoji. Risbe so nastale na reciklirane papirnate vreče za žito in moko iz mlinov, ki jih zbiram in potem na njih izrišem obraze. Nekateri so bolj karikirani, drugi bolj realistični, v Kubedu pa so dobili novo ime »Žic face«. Naključni ljudje, s katerimi sem se srečal v tem mesecu mojega bivanja v umetniški rezidenci, hiši Alojza Kocjančiča. To so, naključni obiskovalci, turisti, prodajalci in drugi (ne)znanci, pa seveda vaščani Kubeda.
Kaj vas je sploh privedlo do tega, da ste se prijavili na razpis za umetniško rezidenco?
Prijateljica Monika mi je posredovala možnost rezidence in razpis, moja raziskovalna žilica, pa, da se prijavim in spoznam nove kraje in ljudi.
Je bila to vaša prva tovrstna izkušnja ali redno obiskujete umetniške rezidence?
Bil sem že na več umetniških rezidencah doma in v tujini, posebno pa me veseli, da obstajajo za domače umetnike v tako lepih krajih Slovenije. Spoznavam, da čar rezidenčnega bivanja v nekem kraju je ravno v povezovanju z okolico in domačini, saj gre pri tem za izmenjavo izkušenj, pogledov, mnenj, znanj in povratek informacij. Če tega ni je rezidenca le podaljšek svojega ateljeja.
Ljudje, ekipa, ki sodeluje pri tem projektu: Umetniška rezidenca, Hiša Alojza Kocjančiča v Kubedu je temu predana in prav oni so zaslužni, da sem Kubed in okolico tako lepo in nepozabno doživel in spoznal nove prijatelje. Hvala Dušanu, Vojku, Šavrinkam, vsem vaščanom in Emiliji ter Mestni občini Koper.
Ali vam je v času bivanja v umetniški rezidenci ostalo kaj prostega časa za raziskovanje bližnje okolice? So vas tukajšnji kraji navdušili? Ali bi kaj še posebej izpostavili?
Prav predsednik KS Gračišče: Dušan Arko je zaslužen, da sem spoznal tudi okolico Kubeda. Včasih me je vzel s seboj na obhode po vaseh, ki so vključene v krajevno skupnost. Kljub svojemu delu in zasedenosti, si je vzel čas in mi razkazal okoliške zanimivosti, razkril načrte in vizijo krajev, ki sva jih obiskala. Skupaj sva modrovala in morda našla tudi kakšno idejo. Prelepi in bogati kraji, ki kar kličejo k raziskovanju.
Foto: ZMKT
