Danes pravoslavni verniki praznujejo badnji dan. Običaj polaganja badnjaka na ogenj naj bi izviral še iz časov, ko so ljudje sprejemali krščansko vero in so zato sežigali podobe starega boga. Po izročilu naj bi jim bil poganski bog tako pri srcu, da je ta običaj postal sestavni del pričakovanja božičnega dne.
Na podeželju so poznali še posebej lepo navado. Na badnji dan je še pred sončnim vzhodom eden od članov družine šel v gozd po mlado hrastovo drevo. Preden se je lotil sečnje, ga je posul z žitom in mu voščil: »Dobro jutro i čestiti ti badnji dan!«
Praznovanje rojstva Jezusa
“Razlika v praznovanju božiča med katoliško in pravoslovno cerkvijo je samo v koledarju, tako da bistvene razlike pri rojstvu Jezusa ni. Pravoslavci se za razliko od kristjanov držijo posta vse do badnjega dne. Badnjak je drevo iz hrastovih vejic, ki se ga lahko tudi zakuri, kot je bilo storjeno v prostoru, kjer je bil rojen Jezus,” nam je zaupal paroh pravoslavne cerkve v Kopru Dejan Mandić.
Božič je praznik, ki ga zaznamujejo številni stari običaji. Na predvečer božiča vernikom po bogoslužju razdelijo badnjake oziroma slamo in hrastove veje, s katerim simbolično poustvarijo prostor, v katerem se je rodil Jezus.
Ob božiču so nekdaj nasuli po tleh slamo, kar je v domove priklicalo simboliko Betlehema.
Kljub temu, da božič predstavlja rojstvo ter poudarja mir in slogo, se tu pojavlja komercializacija praznika, ki se odraža tako v rimokatoliški cerkvi kot tudi v pravoslavni cerkvi. Po besedah paroha Dejana Mandića je komercializacija božiča zajela ves svet. Povsod po svetu velja, da mora biti miza ob božiču bogato obložena in mize pravoslavnih vernikov prav nič ne zaostajajo, saj se šibijo pod težo dobrot. Več o tem, kaj o praznovanju pravoslavnega božiča pravi paroh Dejan Mandić, lahko izveste ob ogledu videoposnetka. *
