Podeželje slovenske Istre je v zadnjih letih vedno bolj priljubljena točka številnih domačih in tujih turistov, željnih aktivnega preživljanja prostega časa v naravi. Pohodi in izleti pa zdaj obljubljajo še prijetnejša doživetja, saj so partnerice projekta LAS Istre Oživimo podeželje, med katerimi je vodilna Mestna občina Koper, z nadgradnjo obstoječe infrastrukture istrskega zaledja prispevale k razvoju trajnostnega rekreacijskega turizma v obalnem pasu in na podeželju občin slovenske Istre. Na današnji novinarski konferenci so predstavile rezultate dela, besedo pa so namenile tudi trajnostnim nastavkom za prihodnost.
V projektu LAS Istre Oživimo podeželje, ki ga sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja – Evropa investira v podeželje, so Mestna občina Koper, Občina Ankaran, Občina Izola in Kolesarska mreža Obala združile moči ter naredile pomemben korak v smeri razvoja trajnostnega rekreacijskega turizma na podeželju slovenske Istre in v obalnem pasu. Mestna občina Koper je tako uredila deset pohodnih in kolesarskih poti, počistila rastje in obnovila markacije ter 150 plezalnih smeri. Dodatno je MOK še izdelala strateške dokumente, ki bodo podlaga za ureditev, nadgradnjo in trajnostno upravljanje obstoječe rekreacijske infrastrukture za aktivno doživljanje Kraškega roba, zmanjšanje pritiskov na naravo in vzpostavitev pogojev za dvig konkurenčnosti, prepoznavnosti ter dodatne vrednosti gospodarstva na podeželju in v urbanih okoljih območja LAS Istre. »Pripravili smo idejno zasnovo bodočega kolesarskega parka, ki predvideva legalizacijo nekaterih obstoječih kolesarskih poti na pobočju med Tinjanom in Ospom ter izgradnjo novih poti. Za prvo fazo ureditve kolesarskega parka smo pridobili tudi projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi katere bo kolesarski park umeščen v dopolnjeni osnutek Občinskega prostorskega načrta. Izdelan je bil še poslovni načrt za vzpostavitev in upravljanje športno-rekreacijskega parka OSP,« je pojasnil vodja projekta na koprski občini Uroš Jelenovič.
Aktivne pa so bili tudi druge partnerice projekta. Vse so izvedle številne aktivnosti za promocijo rekreacije in kolesarstva, med drugim je bil izdelan Zemljevid tematskih poti slovenske Istre. Občina Izola je v okviru projekta izpeljala večdnevno študijsko turo za slovenske in tuje novinarje, turistične agente in spletne vplivneže. Eden od primarnih ciljev projekta je namreč preusmeriti tok obiskovalcev na podeželje in na ta način aktivirati tudi skrite zaklade Slovenije kot mediteranske destinacije. Občina Ankaran pa je denimo vzpostavila pogoje za širjenje in nadgradnjo kolesarskih povezav na širšem, tudi čezmejnem območju, ki bi povezale Koper in italijanske Milje. Da bi zavarovala Krajinski park Debeli rtič, je povečala nadzor nad izvajanjem naravovarstvenih ukrepov na tem občutljivem območju.
Zanimanje za daljinske kolesarske poti je v tem delu Slovenije zelo veliko, zato so v Kolesarski mreži Obala pod okriljem projekta organizirali strokovno ekskurzijo na kolesarsko destinacijo Alpe–Jadran. Kot je poudaril predsednik Kolesarske mreže Obala Izak Pogačar, so se udeleženci na njej seznanili s primeri dobrih praks in iskali možnosti oblikovanja skupnih turističnih produktov ter projektov na področju kolesarskega turizma na območju celotne Istre.
Poleg tega so partnerice v dveh letih vsebinsko nadgradile prireditev Istrski kolesarski maraton, organizirale kolesarski izlet po slovenski Istri in s promocijskimi kampanjami na družabnih omrežjih ter oglasnih mestih javnost ozaveščale o možnostih rekreacije na istrskem podeželju in v obalnem pasu. Vrednost projekta, ki se bo zaključil konec aprila 2023, znaša 214.873,20 evra, od katerih bo 145.322,80 evra sofinanciral Evropski kmetijski sklad.
Foto: Jaka Ivančič, MOK
