Jugoslovanska oblast po drugi svetovni vojni, ki je želela prekriti šege z versko vsebino izpred druge svetovne vojne, je začela postavljati vzporeden okvir socialističnih praznikov. V ta okvir sodi tudi dedek Mraz, pojasnjujejo etnologi.
Zaradi vse ostrejšega nasprotovanja vlade Cerkvi leta 1947 so božična voščila in zapise o božiču, ki so bili v letih 1945 in 1946 še pogosti, začele nadomeščati objave govorov jugoslovanskega predsednika Tita o uspehih prvega leta petletke. Miklavževi obhodi in božična praznovanja so se začela iz javnega prostora po opozorilih raziskovalcev umikati v domove in cerkvene skupnosti.
Praznovanje novoletne jelke, del katerega je kmalu postal tudi prihod dedka Mraza, so prvič v povojni Jugoslaviji po sovjetskem zgledu organizirali v Ljubljani na prehodu iz leta 1947 v leto 1948, je za STA povedala Nena Židov iz Slovenskega etnografskega muzeja.
Prvo praznovanje je po njenih besedah vzbudilo veliko zanimanje tako v Sloveniji kot po drugih jugoslovanskih republikah. Prvič pa se je dedek Mraz pojavil na prehodu iz leta 1948 v 1949. Najprej je bil uveden kot osrednji pravljični lik v igri ruske avtorice Marije Šurinove Dedek Mraz.
V tistem času se je zlasti v večjih mestih prvič kot obdarovalec otrok pojavil tudi dedek Mraz. Nadomestil naj bi predvojna obdarovalca, sv. Miklavža in božička oz. Jezuščka, ki sta bila povezana s cerkvenimi prazniki.
“V začetku ni bilo jasnih navodil, kakšen naj bo videz novega lika,” je opozorila etnologinja. Tako so se njegove podobe v prvih letih zelo razlikovale med seboj.
“V Celju pa je pri praznovanju novoletne jelke na prehodu iz leta 1948 v leto 1949 že dobil znake slovenske narodne ornamentike in je spominjal na upodobitve starcev s slik Maksima Gasparija,” je dejala. Dedek Mraz se je zatem začel širiti po drugih jugoslovanskih republikah, kjer je dobival različne podobe.
Nekaj zmede je nastalo leta 1949, ko je bila v Beogradu konferenca o novoletni jelki. Na njej so se spraševali, ali je dedek Mraz primeren obdarovalec za vse otroke ali samo za cicibane. Tako so se začeli za nekaj časa kot obdarovalci pojavljati različni liki, denimo rudar, mornar, pilot in zadružnik.
Na prehodu iz leta 1949 v leto 1950 je slikar Janez Vidic na naslovnici revije Ciciban že upodobil dedka Mraza v kmečkem kožuhu s polhovko na glavi, z vrečo daril v rokah in obdanega s pionirji.
Podobo, ki prevladuje v sodobnem času, pa je slovenski dedek Mraz dobil konec leta 1952. Takrat je zveza prijateljev mladine v Ljubljani izdala tri voščilnice z Gasparijevimi upodobitvami dedka Mraza. “S tem je slovenski dedek Mraz dobil svojo zunanjo podobo,” je dejala Nena Židov.
