Današnji dan je za nekatere praznik ljubezni in prijateljstva, za druge pa je samo še eden od pojavov sodobnega potrošništva. Ne glede na to, kakšno mnenje sami gojite do valentinovega, je gotovo res, da je v svojem bistvu to praznik z lepim sporočilom.
Današnji praznik zaljubljencev in vseh, ki se imajo radi, je bil grško-rimski praznik plodnosti, ki je svojo preobrazbo v praznik svetega Valentina doživel v času vzpona katoliške cerkve. Praznik sv. Valentina si torej deli usodo mnogih starejših, še predkrščanskih praznikov, ki jim je krščanstvo nadelo zgolj drugačno ime in podobo, da bi s tem prikrilo poganske prvine praznika.
Praznik v antiki
15. februarja so Rimljani obhajali luperkalije. To je bil praznik, posvečen pomladanski plodnosti in rodovitnosti. Del praznovanja je bila tudi neke vrste ljubezenska loterija, ki so jo prirejali dan pred tem, torej na 14. februar. Na žrebanju so fantje bolj za šalo kot zares izžrebali ime dekleta, ki naj bi bila njihova spremljevalka vse do naslednjega leta. Izidi žreba, ki je bil prej igra kot resen dogodek, so bili običajno že po nekaj dneh pozabljeni, včasih pa se je med fantom in dekletom spletla ljubezen in zgodba se je končala s poroko.
Sveti Valentin kot mozaik številnih izročil
Preplet arhaičnih prvin, ljudskega izročila in krščanskih predstav je sčasoma preobrazil nekdaj antični praznik luperkalij v praznik svetega Valentina. Sprva se je uveljavil predvsem v Angliji in severni Franciji. V Angliji so legendo o svetem Valentinu najbolj izpopolnili in jo nadgradili do te mere, da je praznik postal vsesplošno priljubljen. Da se je praznik razširil tudi v deželah čez lužo gre zahvala izseljencem, ki so ga ponesli v svet. V Ameriki je praznik dosegel nov polet in razmah, ki je tlakoval pot prazniku, kot ga poznamo danes.
Valentin je praznik, ki nosi lepo sporočilo. Ne glede na to, da so si ga v zadnjih letih podredili trgovci z novci, ga lahko z malo domišljije in ustvarjalnosti naredimo spet lepega in romantičnega. *
