Medtem ko pustni čas v širšem pomenu po ljudskem izročilu traja med novim letom in pepelnico, v ožjem pomenu poteka od četrtka pred pustnim torkom do pustnega torka. Na četrtek pred pustnim torkom morajo biti mize polne mastnih svinjskih in ocvrtih sladkih jedi.
Debeli četrtek, imenovan debeli ali tolsti četrtek, je prvi dan, ko se začne pustno jesti, je za STA dejal nekdanji ravnatelj Slovenskega etnografskega muzeja Boris Kuhar. To je po njegovih besedah dan, ki pomeni začetek pusta.
Ljudje v tem času pripravljajo svinjsko čeljust oz. svinjski rilec, ki ga prihranijo za kuhanje na debeli četrtek takrat, ko imajo koline.
Mize se šibijo pod težo dobrot
Na Slovenskem so v času pusta na mizi tudi krvavice in drugi mesni izdelki, ki jih pripravijo med kolinami. Med sladkimi ocvrtimi jedmi pa prevladujejo krofi. Ti so na slovensko območje prišli z dunajskega dvora, kjer naj bi jih v 1. polovici 19. stoletja ocvrte na maslu pripravljala kuharica Cäcilie Krapf. Po njej so se prvotno imenovali Cilkine kroglice, zatem pa krapi.
Še lažje je pripraviti flancate, ki so ocvrte, nekvašene testene krpice. Kot plemiška jed na Slovenskem so izpričani v poznem srednjem veku, v kmečkem okolju pa so postali pustna jed vsaj v 2. polovici 18. stoletja. Kasneje so poleg krhkih postali priljubljeni tudi kvašeni flancati.
Značilna sladka pustna jed na območju Istre, kjer živijo tako Slovenci kot Hrvatje in pripadniki italijanske skupnosti, pa so med drugim fritole, ki so beneškega izvora. V osrednji Sloveniji bi jim rekli miške, le da so v testu za fritole še denimo orehi, rozine in kandirano sadje.
