Pričakovana življenjska doba se v razvitih državah vseskozi podaljšuje in naj bi do leta 2030 v Južni Koreji za ženske znašala že 90 let. Precejšnje podaljšanje lahko pričakujejo tudi Slovenke. Kot še ugotavljajo raziskovalci, se glede trajanja življenja zmanjšuje razkorak med moškimi in ženskami.
Raziskovalci pod vodstvom Vasilisa Kontisa z britanskega Imperial College v Londonu so v raziskavo zajeli 35 razvitih držav, med njimi tudi Slovenijo. Do podatkov o spremembah v pričakovani življenjski dobi so prišli s pomočjo statističnega modela in podatkov o rojstvih in smrtih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).
Vpliv na daljšanje življenjske dobe imajo tudi regionalne razlike
Kljub splošni ugotovitvi, da se bo življenjska doba v naslednjih 15 letih podaljšala v vseh državah, je študija razkrila tudi številne regionalne razlike. Južna Koreja naj bi tako postala prva država, v kateri bodo ženske do leta 2030 živele v povprečju 90 let, kar je še na prelomu stoletja veljalo za nemogoče.
Izhajajoč iz povzetka študije, objavljene na spletni strani Imperial College London, pa marsikatere razvite države, vključno s Slovenijo, v teh pričakovanjih ne zaostajajo veliko — približno 88 let dolgo življenje lahko pričakujejo tudi ženske v Franciji, Španiji in na Japonskem. V Sloveniji naj bi ženske do leta 2030 živele 87,4 leta, kar jih s Francijo, Španijo, Švico in Portugalsko uvršča v peterico evropskih držav z najdaljšo pričakovano življenjsko dobo.
Države, ki se bodo lahko pohvalile z najdaljšo pričakovano življenjsko dobo za moške, ki v vsakem primeru znaša 84 let, bodo najverjetneje Južna Koreja, Avstralija in Švica.
Daljšanje življenjske dobe povsod po svetu
Od leta 2010 do 2030 bodo ženske v Južni Koreji pričakovani življenjski dobi dodale 6,6 let, s 4,7 leti jim sledijo ženske v Sloveniji, tem pa Portugalke, ki bodo lahko pričakovale 4,4 leta daljše življenje.
Tudi moški v Sloveniji so v samem vrhu glede daljšanja življenjske dobe — do leta 2030 se bo ta zanje podaljšala za 6,4 leta. Pred njimi so le Madžari s 7,5-letnim podaljšanjem in Južnokorejci s sedem let daljšo pričakovano življenjsko dobo.
Daljšanje življenjske dobe je znak napredka
Zgodba o uspehu Južne Koreje po mnenju študije sloni na velikih pridobitvah na področju ekonomskega statusa, izboljšanju otroške prehrane in širokega dostopa do zdravstvene oskrbe ter sodobne medicinske tehnologije. Državi s 50 milijoni prebivalcev je skupaj s sosednjo Japonsko uspelo obdržati tudi relativno nizko raven debelosti med ljudmi in majhen delež kadilk.
Po drugi strani pa je v ZDA že sedaj pričakovana življenjska doba nižja od večine preostalih razvitih držav, glede na predvidevanja pa naj bi država še bolj zaostala. Raziskovalci to pripisujejo visoki umrljivosti zaradi kroničnih bolezni in nasilja ter nezadostni zdravstveni oskrbi.
Čeprav je daljšanje življenjske dobe znak napredka, pa raziskovalci svarijo, da vse starejše prebivalstvo predstavlja tudi izziv za zdravstvene sisteme in socialne službe. Pomembno je, da države uvedejo oz. okrepijo ukrepe v podporo vse večjemu deležu starejših prebivalcev. Opozorili so tudi na potrebne spremembe v sistemu upokojevanja in izplačevanja pokojnin. *
