Da se na gosto poseljeno območje Semedele z leti poseda in da zemljišča, na katerih so zgrajene stanovanjske hiše in večstanovanjskih objekti tamkajšnjih prebivalcev drsijo, je dejstvo, ki ga ne gre zanikati. O tem so namreč pred dnevi pisali tudi v lokalnem mediju Primorske novice, ki pa so zgodbo zastavili precej bombastično. V njihovem stilu torej. Začenši z naslovom »Semedela drsi, ogroženih 5000 ljudi«, ki pušča grenak priokus in pri bralcih vzbuja občutek, da bodo enega lepših urbanih delov mesta v kratkem morali najmanj evakuirati, do nanizanih dejstev na skoraj dveh straneh časopisa, ki v veliki meri niti ne držijo, vsekakor pa dajejo slutiti, da je občini za tegobe Semedelčanov prav malo mar in da se kot lastnica velikega dela zemljišča, na katerem stojijo stanovanjske enote, ne želi in niti ne namerava vključiti v sanacijo poškodovanih objektov.
Da ne bo pomote, niti sklepna misel dodelanega prispevka »Krajani pa se sprašujejo, zakaj tisti, ki bi morali po ustavi in zakonu skrbeti za varnost ljudi, tega ne počnejo«, bistveno ne odstopa od senzacionalističnega in do občine precej negativno naravnanega načina pisanja, ki ga smo ga od časnika z modro glavo tako ali tako že vajeni.
Novinarka je resda ugotovila, da se je območje Semedele, ki je bilo še pred dobrega pol stoletja skoraj neposeljeno, na njem so se namreč razprostirale njive, vrtički ter nasadi oljk, trt in sadnih dreves, z odpiranjem novih delovnih mest in porastom industrije začelo načrtno in hitro dozidavati. Bloki, nekoliko kasneje pa tudi številne stanovanjske hiše, so v 60ih letih prejšnjega stoletja rasli kot gobe po dežju, pri čemer se, kot znajo povedati starejši krajani, ni kaj prida upoštevalo lastnosti terena. Ta namreč pred tako masovno gradnjo zahteva sprejem ustreznih ukrepov, od utrditve terena, ureditve odvodnjavanja in seveda pravilnega temeljenja, ki je osnova za stabilno konstrukcijo. Kako so temeljili tla ni znano, prav tako je bore malo verjetno, da so hudournike na tem območju preusmerjali, saj si voda na določenih predelih še vedno utira pot in posledično načenja najbolj izpostavljene objekte. Videla je tudi razpoke na pročeljih, poškodbe sten in visenje talnih plošč, vrata in okna, ki se ne morejo zapirati, žal pa ni razumela, da so to samo nekatere posledice poškodb, nastalih zaradi posedanja temeljev objektov, v katerih je življenje ljudi ogroženo. Zakaj ne? Ker se ji v svoji želji »pomagati« krajanom ni zdelo vredno pridobiti odločbe gradbenega inšpektorja, v katerem so zapisana vsa dejstva.
Semedela je bila množično poseljena že v 70ih letih prejšnjega stoletja.
Gradbeni inšpektor je namreč že pred dvema letoma obiskal stanovalce enega od blokov v Rozmanovi ulici in že takrat so bile njegove ugotovitve več kot jasne. Zaradi vidnih poškodb na objektu, ki so, kot je zapisal, posledica nekvalitetne in nepravilne gradnje, saj teren pred gradbenimi posegi ni bil ustrezno utrjen in pripravljen, niti temeljen tako kot bi moral biti, na posedanje objekta pa naj bi vplivala tudi množična gradnja v neposredni bližini, je etažnim lastnikom naložil takojšnjo sanacijo. Občine v svoji odločbi ni niti omenil.
Ker pa je zemljišče okrog objekta občinsko, so se stanovalci po prejemu odločbe takoj obrnili na Mestno občino Koper, a ne zato, ker bi od nje zahtevali pomoč pri sanaciji, temveč, ker so morali zemljišče ustrezno zavarovati, za to pa seveda potrebujejo soglasje lastnika, torej občine. Prav tako so od občine zahtevali odstranitev ceder, ki naj bi bile tudi eden od razlogov za poškodbe na njihovem bloku.
O tem, da naj bi občina finančno pomagala pri sanaciji objekta na občini niso bili seznanjeni, vse do objave prispevka v Primorskih novicah. Pričakovanje krajanov, da se občina aktivno vključi v sanacijo, so seveda razumljiva, gre namreč za zajetno vsoto denarja, ki jo bodo morali tamkajšnji stanovalci nameniti za obnovo temeljev, fasade in drugih poškodb stanovanjskega objekta. Razumljiva, a vendarle žal neutemeljena.
Ne glede na to, da se morda lepo in prav sliši »… kupil sem nepremičnino, ki stoji na nekem zemljišču. Po ustavi mora biti to zemljišče funkcionalno, saj se drugače na njem ne bi smelo zidati. Po ustavi mora biti to zemljišče varno, opremljeno z vsemi priključki, da lahko dostojno živimo. Iz te osnovne pravice, za katero plačujemo, izhaja moja želja, da občina pristopi in pomaga popraviti blok, ki se udira na njenem zemljišču,« so dejstva jasna. Poškodbam namreč ni botrovalo neustrezno zemljišče, prav tako ne drsenje zemlje, ki bi bilo posledica naravne nesreče, saj bi se sicer sesedali prav vsi objekti na Rozmanovi ulici, to pa bi ne nazadnje v postopku ugotovil tudi gradbeni inšpektor, ki bi sanacijo naložil lastniku zemljišča, torej občini.
Za slabo gradnjo niso krivi krajani in niti občina ne
Prav tako bi se poškodbe slabega terena poznale tudi na občinskem cestišču, tik nad bloki v Rozmanovi ulici, ki pa je ustrezno vzdrževano, z urejenim odvodnjavanjem in vsemi potrebnimi priključki, kar pomeni, da razlogi žal tičijo drugje. V slabi gradnji, za katero seveda niso krivi krajani – lastniki stanovanj, pa tudi občina ne, gre za gradbene posege v letih 1956, ko so bili pogoji in zahteve za masovno gradnjo bistveno ohlapnejši in manj dodelani. Svoje je doprineslo tudi neredno vzdrževanje objektov, bloki namreč niso bili temeljito prenovljeni vse od njihove izgradnje.
Dejstvo je, da je sleherni objekt v 50., celo 60. ih letih nujno potrebno obnoviti, tudi tistega, ki stoji na bistveno bolj stabilnem terenu. V večstanovanjskih enotah to praviloma rešujejo s t.i. rezervnimi skladi, v katere mesečno oz. letno plačujejo vsi etažni lastniki, iz tega skupnega fonda pa se nato financirajo bodisi obnove fasad bodisi popravila strehe, temeljev in druga obnovitvena dela. Lastniki enostanovanjskih hiš pa morajo tovrstne posege financirati sami. Vzdrževanje in obnova lastnine je namreč dolžnost lastnikov nepremičnin – to je jasno določeno in zapisano tudi v zakonodaji, kar pomeni, da zanje ne more in niti ne sme skrbeti oziroma vanjo posegati nihče, z izjemo lastnika.
Prav tako so povsem neutemeljena tudi namigovanja, da je občina dolžna sanirati poškodbe na objektih tudi zaradi tega, ker lastniki stanovanj sleherno leto v občinski proračun plačujejo t.i. nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Gre za osnovni vir financiranja občine, določen v zakonu o financiranju občin, ki je del integralnega proračuna. Nikakor ne gre za »namenska sredstva«, torej kot je zapisala novinarska Primorskih novic »za sredstva, ki naj bi se uporabila izključno za opremljanje stavbnih zemljišč, urejanje javnih površin ter ostale posege na zemljiščih«.
To je nesmiselno, tega ne predvideva niti zakonodaja, saj bi potemtakem morali krajani, ob uvedbi davka na nepremičnine, ki naj bi v prihodnosti nadomestil NUSZ, tudi od države zahtevati, da prav ta sredstva porabi za sanacijo in izboljšavo njihovih zemljišč. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je namreč v osnovi »dajatev za pravico uživanja in obremenjevanja zemljišča, na katerem je zgrajen objekt ali se na njem predvideva gradnja objekta«, plačevati pa jo morajo tudi vsi tisti lastniki hiš, ki imajo v lasti tudi zemljišče, na katerih stojijo njihovi objekti. V koga pa bi oni v takem primeru uperili prst?! Sami vase?!
Nekaj pa vendarle drži, a tega žal v Primorskih novicah niso (le zakaj ne?) izpostavili. Občinski proračun v določenih postavkah namenja denar, kar nekaj tega, izključno za opremljanje zemljišč, komunalno urejanje in vzdrževanje površin kot tudi za sanacijo poškodb, ki so nastale zaradi naravnih pojavov (plazovi, potresi, ujme, poplave).
