Prav v trenutku, ko je koprski župan Boris Popovič želel vstopiti v ljubljansko sodno palačo, v kateri bi se morala odviti zadeva, v kateri je novinarka Tatjana Tanackovič obdolžena, da je razžalila koprskega župana Borisa Popoviča, se je pričela evakuacija te hiše pravice. Zaradi obvestila, da se v njej nahaja bomba oziroma eksplozivno telo, tako župan niti danes ni dobil zadoščenja zaradi novinarkinih žalitev.
Ob 12. uri bi se morala v sobi 327 ljubljanskega okrožnega sodišča začeti glavna obravnava zoper obdolženo Tatjano Tanackovič, in sicer zaradi kaznivega dejanja razžalitve po prvem in drugem odstavku 158. člena Kazenskega zakonika (»1. Kdor koga razžali, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev. 2. Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na spletnih straneh ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.«)
Tatjana Tanackovič, več let novinarka Dnevnika, nato leto dni na Primorskih novicah zaposlena raziskovalna novinarka, zdaj pa niti mesec dni celo pomočnica odgovornega urednika Dnevnika, se je na zatožni klopi v prestolnici znašla zaradi novinarskega prispevka z naslovom Popo-li –wood v časopisu Dnevnik 13. decembra leta 2012.
Neizpodbitno dejstvo je, da se je Tanackovičeva v prispevku tudi dejansko s peresom lotila župana Borisa Popoviča, kot tudi, da je to skušala narediti v obliki glose, o čemur priča tudi nadnaslov prispevka. A glosa ji ni najbolje uspela, je pa novinarki z »nerodno« izbiro besed uspelo nedvomno užaliti in prizadeti celo vsega hudega vajenega župana.
»Lahko je zabavno, ni pa profesionalno. Spoštljivo. Korektno,« če si drznemo sposoditi njene besede iz glose. In če sama lahko nonšalantno napiše, da »Popoviča to sicer ne briga, na župansko mesto je prišel iz kafiča in tako se tudi obnaša,« lahko mi mirne duše zapišemo, da Profesionalnost, Spoštljivost, Korektnost, (tu mislimo na njeno novinarsko pisanje), očitno ne briga niti nje same. Zakaj hudiča pa bi sploh jo? Preverjen novinarski kader se očitno ne glede na vse, vedno vrne na kraj zločina. Na še višjo, pomembnejšo in odgovornejšo novinarsko funkcijo.
In ker je glosa v novinarstvu interpretativna zvrst, podobna komentarju, vendar je v njej avtorjev odnos do teme satiričen, zajedljiv, ironičen in humoren (seveda pa nikakor ne ciničen, še manj pa žaljiv), lahko bralci tudi gornji zapis razumejo kot gloso.
Foto: Regionalobala.si
