Prav v teh dneh je svoja vrata odprla razstava Dotik morja – razstava idejnih zasnov in arhitekturnih priložnosti za ureditev celotnega območja med Koprom in Izolo. Ta bo, po dokončanju predora skozi Markovec in preusmeritvi celotnega prometa na hitro cesto, dobil nove prostorske dimenzije, s tem pa tudi možnosti za nadaljnji urbani in gospodarski razvoj.
Gre za že drugo v nizu razstav prostorskih rešitev pod skupnim imenom Velike urbane vizije, na kateri je svoje zamisli o tem, na kakšen način oplemenititi ta prostor in mu dati nove vsebine, predstavilo 13 slovenskih arhitekturnih birojev. Ti so se pri pripravi idejnih načrtov tudi tokrat izredno izkazali; izvirnost, domiselnost in futurističnost so bile samo nekatere od lastnosti njihovih projektov, ki predvidevajo od posameznih skrajno varovanih prostorskih ureditev, do povsem novih urbanih dimenzij ureditve tega območja. Z nekaj stavki so svoje predstave in zamisli opisali tudi sami:
Univerza na Primorskem: »Organski most«
»Za nas je bil največji izziv, kaj se da na tem prostoru narediti. Zanimalo nas je merilo. Največjo priložnost smo tako videli v mostu oziroma v strukturi, ki bi povezovala dve nasprotni si obali, tudi zaradi vseh omejitev v prostoru se nam je zdela ta priložnost najboljša, najbolj smela. Potem pa se je kot koncept najbolj primerna izkazala zamisel o Pozejdonki, ki bi se kot metafora prelila na obalo oziroma na gladino morja in se kot neka velika struktura razrasla po morju, povezala obe obali, v svoji notranjosti pa bi imela vso pomembno strukturo, od prometa do bivanja in posla.«
Aleksander Pirš, Studio Pirss d.o.o.: »Zelena mestna vrata«
»Mi smo v svojih projektih obdelovali prostor med Koprom in Žusterno, torej obalni pas, ki ga vidimo kot nova zelena mestna vrata. Na tem območju smo si zamislili preplet promenad, parkov, plaže, z intervencijo okoli tržnice, kjer bi nastal novi vstop v mesto, se pravi mestna vrata s trgom, ki se steče v pomol. Ta prostor razrežemo z novimi zelenimi urbanimi pasovi, ki delujejo kot urbana preproga, ustvari se nova plaža, ki se v nadaljevanju, na robu Kopra, v Žusterni, poveže z marino in z novo stolpnico – svetilnikom.«
Matej Mljač, D-R-A-F-T- arhitekti: »Nova laguna«
»Območje med Koprom in Izolo smo uredili na ta način, da smo obalo podvojili. Karikatura vsega skupaj je, da je to točno 11 odstotkov naše obale, kar pomeni, da če seštejemo skupaj to znese ravno 22 odstotkov, torej toliko kot DDV, ki da dodano vrednost celotni Sloveniji. Sestavili smo tri otoke, ki se ne zgledujejo po Dubaju, ampak po Gradežu. V naši bližini je Gradež, so Benetke, ki so strukturirane na isti način kot je zamisel, ki smo jo ponudili. Gre za dve fazi razvoja, prva faza je ureditev obstoječe obale, druga je pa malo vizionarska, postaviti tri otoke, s čimer dobimo tudi laguno. Osrednji otok je tisti, ki, programsko, povezuje Koper in Izolo ter na katerem je prostor za vse tiste prireditve, ki jih ne moreta sprejeti ne Koper in ne Izola. Celotna naloga temelji na temu, da povezuje program Kopra in Izole, globalni program sveta in zaledja.«
Bugaric & Co.: »Preoblikovanje obale«
»Nova urbanistična ureditev predvideva umik prometa v tunel ter ureditev območja za rekreacijske, športne, kopalne in turistične aktivnosti. Priobalno območje, namenjeno primarno kopalnim aktivnostim, bo povezano s tremi komunikacijskimi povezavami: električnim vozilom – TUBA A med Koprom in Izolo, vodni povezavi – TUBA B med območjem Rex in Trstom ter električnem dvigalu TUBA C, ki na stičišču povezav omogoča dvig na zgornji plato območja. Idejna zasnova nove ureditve ohranja naravne značilnosti območja, zgodovinske dogodke pa reinterpretira na uporabniku prijazen način. Tako se reinterpretacija Parnezane materializira v obliki električne tube, ki povezuje nove lokacije območja med Koprom in Izolo. Na točki, kjer se je potopil Rex, se nahaja muzej z morsko povezavo do Trsta. Na tej točki je prisotno tudi električno dvigalo, ki povezuje spodnji plato plaže z zgornjim nivojem klifa, kjer se nahaja naravni center s semensko banko in restavracijo. Dve vstopno/ izstopni postaji za uporabo električne TUBE A se nahajata ob kopališču Žusterna in parkirišču na vstopu v Izolo. Med Koprom in Izolo se na novi poti nahaja kolesarska ter tekaška steza.«
Boštjan Pavlič: »Otok sončna ura«
»Idejna zasnova te velike sončne ure, je zamišljena kot dodana vrednost. Kar pomeni, da to ni samo objekt, ki služi kot sončna ura, ampak da je to prostor, ki ima oziroma ponuja več aktivnosti. Notranjost Otoka sončne ure omogoča umestitev velikih namenskih prostorov, kamor vsekakor spada akvarij z izdelanimi steklenimi okni, skozi katera se vidi morski svet pod morsko gladino. Ostali prostori omogočajo umestitev zabavnih, športnih ali večnamenskih vsebin. Športno-rekreacijski del se nahaja na notranjem vodnem območju med mostovoma. Namenjen je izposoji kajakov, kanujev, skuterjev in podobnih plovil. Na stranskih območjih med mostom in laguno je prostor namenjen dnevnim privezom plovil ali organizaciji manjših jadralskih ter športnih tekmovanj. Pri zasnovi smo gledali tudi na to, da bi se tu oblikovala nova delovna mesta, in smo predvideli tudi klančine, prehode, namenjene invalidom, fontano, ki obkroža sončni otok in ima številne značilnosti, saj predvideva tudi nočno varianto. Prvotno je bilo seveda mišljeno samo kot otok, premera 60 metrov, kjer bi postavili številčnico, nato pa je prišla vizija, da bi ta otok postal shajališče vseh ljudi, ne samo protokolarnih, da bi dejansko imel vsebino. Tudi sama zasnova lagune je dodana vrednost, saj nismo želeli, da bi bil to samo otok na katerega prideš, spiješ pijačo in s katerega se nato vrneš, ampak se lahko tukaj družiš. Potem so tu pomoli, ki omogočajo da na otok prideš s skuterjem ali jadrnico, tudi razgledna točka je zelo fantastična, saj si lahko na višini 35 metrov ogledaš mesto iz ptičje perspektivne. Predvsem pa smo s to idejno zasnovo želeli nekaj pozitivnega, ne nazadnje je sončna ura nekaj kar deluje pozitivno in je kot taka sigurno prava osvežitev tega prostora.«
Marjan Vrabec, Studio Arhitektura: »Oblikovanje obale«
»Kot vidite smo mi uredili celo obalo med Koprom in Izolo, ker smatramo, da je treba razmišljati celovito in šele potem iti v posamezne ambiente, detajle. Postavili smo si vprašanje, kaj bi mi na tem območju naredili, kaj ta prostor prenese, kaj je v tem prostoru primerno. Velik poudarek smo dali rekreaciji, turizmu, pešpotem, zelenju … Z našimi dodatki, torej z veslaškim klubom, z novimi bazeni, sprehajališčem, treking, kolesarsko in rolkarsko stezo itd. smo hoteli zaokrožit to našo športno-rekreacijsko cono v Kopru in tako ustvariti eno najbolj atraktivnih in po pestrosti športnih panog tudi najbolj zanimivih športnih središč v državi. Želeli pa smo ostati realni, kar pomeni, da je naša rešitev lahko uresničljiva že danes oz. jutri, ne pa šele čez 20, 30, 50 let. Zavestno nismo želeli biti preveč utopični, čeprav so rešitve zelo moderne, nekatere tudi drzne, ampak ne v tako velikem obsegu, kot recimo nekaterih mlajših kolegov, ki so res futuristični. Tu se tudi vidi, da imam svoja leta in da rad stojim na tleh, istočasno smo pa tudi razmišljali o naših mestih, kako so se ta obnašala v zgodovini. Osebno smatram, da je Koper eno najbolj zanimivih mest nasploh, urbanistična rešitev je fantastična, in kot tako bi jo morali znati prenesti tudi drugim, se pravi obiskovalcem, turistom. Pokazati jim, seveda v moderni obliki, kako je naše mesto nastajalo. Koper ima izredno bogato zgodovino in prav iz tega je treba črpati, dobiti neke oporne točke za naprej. No, in ravno to smo mi z našo nalogo naredili.«
Osivnik Fabian Arhitekti: »Modularne stavbe: EDIITO«
Osivnik Fabian Arhitekti so si skupaj s partnerji zamislili sistem modularne prostorske strukture – opreme, s katero na neinvaziven način ustvarjajo nove prostorske pogoje in situacije. To se sestavljajo nosilna konstrukcija iz betonskih prefabrikatov, jekla in lameliranega lesa, postavljena na točkovne podpore ter prekrivni pohodni paneli in elementi funkcionalne opreme iz kompozitnih materialov, ki vsebujejo reciklirano plastiko, les, kamen, steklena vlakna, itd., vsi izdelani z »ECO injection« tehnologijo. Bistvo vsega tega je enostavno postavljanje in vzdrževanje, nizko cenovni, vendar izredno kvalitetni materiali, poleg funkcionalne »izrabe« prostora, pa tovrstno načrtovanje razvoja v prostoru postavlja temelje trajnostnim principom razvoja.
Nebojša Vranešič, Architecta: »Krogi na vodi«
»Mi smo eni redkih, ki smo obravnavali vse, od Semedele do Izole, po posameznih sklopih. Iskali smo neke rešitve, modele za rekreacijski pas na stiku med morjem in kopnim, nekaj rešitev smo ponudili tudi na morju, in sicer otok s turističnimi kapacitetami in kopalne ploščadi na morju, poseben poudarek pa smo dali tudi prometni ureditvi. Prometa namreč nismo želeli povsem ukiniti, ampak smo ga želeli kombinirati s prometom za okoliške prebivalce, delno pa tudi z javnim prometom. Cilj pa je zagotoviti čim več rekreacijskih površin, plaž, in izkoristiti ta prekrasni del slovenske Obale, ki je kratka in nima več veliko možnosti razvoja. Zelo pomembno je, da obe občini, pa tudi Slovenija, ponudi pameten koncept, pripravi ustrezne načrte in projekte ter to v določenih fazah tudi realizira, vendar na način, da so te zamisli med seboj povezane. Ne pa da se dela brez načrtov, brez vizije končnih rešitev.«
Manuela Varljen, Biro Obala: »Arhitekturni objekt na vodi«
»Mi smo dejansko začeli s tem pogledom, da bi Obalo uredili tako, da živi čez vse leto, kar pomeni, da se tu morajo odvijat neke dejavnosti, obstajati morajo neka delovna mesta, zaposlitve, da ta prostor živi. In to smo hoteli doseči s tem objektom, ki povezuje Koper in Izolo, od priključka na Krožno cesto do kompleksa na Rudi. S tem, ko se tu ustvarijo neka delovna mesta, bodisi hotel bodisi neka poslovna dejavnost, ta prostor živi, zaznamuje ga dogajanje. Poskrbeli smo tudi za promet, ki smo ga usmerili v prvo etažo objekta, kar pomeni, da smo tam predvideli tudi parkiranje, ki je v tem delu velik problem. Prvo etažo, ki deluje kot nekakšna garažna hiša, smo tako namenili parkiranju avtomobilov, vanjo pa smo usmerili tudi Porečanko – električno železnico. Že to je ena od možnosti povezovanja obeh mest in občin. Zasnovali smo tudi pokrit amfiteater na morju, ki bi lahko gostil koncerte, prireditve in gledališke predstave, pomislili pa smo tudi na kolesarje in predvideli nivojsko kolesarsko potjo.«
Studio 46: »Mesto nad Luko Koper«
»Idejna rešitev je sestavljena iz štirih območij in sicer: od Izole do Žusterne, kjer je umeščen otok z amfiteatrom in garažno hišo v klifu pod bolnico, drugo območje predstavlja obalo od Žusterne, mimo Semedelske promenade do centra Kopra, kjer je zamišljen pomol z svetilnikom – hotel in ob njem privezi za mega jahte. Tretje območje nad Luko d.d., kjer bi lahko bilo mesto nad pristaniško/gospodarsko dejavnostjo pretovora in bi lahko neodvisno od “spodaj” delujočega območja “zgornji” del funkcioniral kot mesto s hoteli, institucijami, trgovinami, stanovanji, parki, šolami, vrtci, parkirišči … in v nočnem času bi se iz stolpičev dvignile notranjosti zgradb, v katerih bi bile restavracije, hotelske sobe in muzeji (galerije) z razledom ter zadnje, obalno območje od Luke d.d. preko Ankarana do Milj, kjer bi bile hiše (hoteli) na kolih in ob njih privezi za luksuzne jahte (čolne), ter na Debelem rtiču golf igrišče z elitnimi lokali, restavracijami in spa-ji.«
Gorazd Kobal, PS Prostor: »Mestna plaža«
»Mi smo za območje idejnih rešitev vzeli Koprski zaliv, s katerim se ukvarjamo že desetletja in preverjamo, kakšni bi bili najprimernejši programi in funkcije. Za razliko od prejšnjih idejnih zasnov, ki so bile narejene na tem območju, smo s tokratno nalogo želeli na novo ovrednotiti ta prostor in tako smo prišli do dognanja, da je potrebno, ne glede na to, kakšne so dejavnosti in funkcije, ki jih želimo vzpostaviti na tem delu, najprej vzpostaviti neko varovanje zaliva. Skozi študijo varovanja smo tako prišli do zapiranja zaliva, in sicer na eni strani s podaljšanjem obstoječega pomola, na drugi pa z umestitvijo skalometa oz. valobrana, ki smo mu skušali dati čim večje površine, s tem pa nove možnosti razvoja različnih dejavnosti. S kopenskimi deli v morju smo tako povečali obalo, dobili smo nove plaže, prav tako se vse športne dejavnosti in center vodnih športov, ki že živijo na obali, ponovijo tudi na otoku. Zamislili smo si dograditev že obstoječih privezov, tako da bi bil celoten severovzhodni del zaliva namenjen navtiki, plovilom, zahodni del zaliva pa rekreaciji na prostem, športnim igriščem in drugim dejavnostim. Tako nam ta kopenska površina – otok, omogoča dodatni prostor za vodne športe, za neke spremljevalne dejavnosti, tudi prireditve, medtem ko bi na zunanji strani otoka, ob valobranu, kjer bi se oblikovala laguna, zaživel podvodni park. Skratka želeli smo, da bi na tem območju zaživelo čim več dejavnosti.«
Mitja Gaser, Gaser Ahitektura: »Transformacija obale«
Med bolj drzne projekte nedvomno sodi zamisel o popolni transformaciji prostora Gaser Arhitekture, ki so v tem okolju videli možnost oblikovanja t.i. multikulturnega »pametnega« mesta, z laguno in čudovito plažo v Semedeli ter podvodnim multikulturnim centrom na območju Rex-a. Kot so zapisali: »Avtorji predstavljajo celovito transformacijo obalnega pasu s conami razvoja Debeli rtič, Luka Koper, Semedela-Žusterna in Izola, medsebojno povezanimi s sprehajalno in kolesarsko potjo neposredno ob morju, ki se glede na naravne danosti dviga na razgledne točke klifov in spušča pod morsko gladino.«
Indekor: »Na zmajevi poti«
»Geomagnetno valovanje, ki kot ožilje prepleta zemljo, se prenaša prek energijskih linij, t.i. zmajevih črt – »ley lines«. Osnovna postavitev in namembnost elementov idejnega projekta ureditve obalnega pasu od Milj do Izole je usklajena z linijo zmajeve črte, ki poteka prav prek obravnavanega področja; Devin- Koper- Motovun. Dva, na novo ustvarjena sklopa otokov sta oblikovno usklajena z vodnimi tokovi koprskega zaliva in merita cca 3.000.000 m2. Kot posebna zanimivost je med obema otočjema plavajoči, osrednji otok z visoko kategoričnim hotelom in revitalizacijskim centrom energijske oblike, ki omogoča čudovit razgled na Benetke, Triglav, Piranski ter Koprski zaliv in še dlje. Oba sklopa otokov sta povezana s celino: južni sklop s terasasto razporejenimi termalnimi kopališči v Žusterni, severni del pa je prek cestne ter gondolske žičnice povezan z marino ter letališčem za rtom Debeli rtič. Namen projekta je obogatiti in razširiti visoko kategorično turistična in zdraviliško ponudbo celotne regije.«
