Po tem ko je višje sodišče v Ljubljani razveljavilo prvotno odločitev je predstavnik lastnikov Agroinda, ukrajinske družbe Demistone Holding Igor Kremen javno obljubil, da bodo delavcem izplačali marčne in aprilske plače, a se to ni zgodilo. Tuje nepregledno lastništvo se je znova izkazalo kot velika loterija, ki na koncu zgodbe ima že toliko krat jasno izpeljan scenarij. Pogorišče. Delavci in njihove družine pahnjeni na socialni rob, podjetje, ki je desetletja gradilo blagovno znamko uničeno, pahnjeno v stečaj.
Sodeč po nekaterih nerazumnih odzivih na včerajšnjo napoved nakupa deleža s strani Marjetice Koper, točno taki podobni špekulanti in nevoščljivci, ki jih ne skrbi usoda zaposlenih ljudi in njihovih družin v Vinakopru, in jih še toliko manj skrbi usoda podjetja, ki je neločljivo povezano z istrsko identiteto in okoljem v katerem posluje. Vinakoper je strateško podjetje, ki mu ne gre nikakor nameniti podobne usode in kalvarije Agroinda. Vinakoper je kulturno identiteto slovenske Istre ponesel v svet. Malvazija in Refošk sta neločljiv del zavesti ljudi, ki živijo v teh krajih. Nihče, ki ima kolikor toliko razuma, si ne bi smel dovoliti, da se ukrajinski scenarij ponovi tudi v Kopru.
To so glavni razlogi za strateško odločitev o vstopu Marjetice Koper v lastništvo Vinakopra. Politična »natolcevanja«, ki ukrajinski scenarij pripisujejo ravno odločitvi vodstva Mestne občine Koper in Marjetice Koper, so še enkrat znova prazne besede in škodljivo obnašanje nekaterih, ki v želji po lastni politični promociji zaslepljeno pljuvajo v lastno skledo, žal pa tudi v skledo velike večine občanov in občank, ki nedvomno podpirajo poskus ohranitve Vinakopra v domačih rokah.
Gašpar Gašpar Mišič je več kot enkrat jasno izrazil željo po nakupu Vinakopra ravno iz zgoraj naštetih razlogov.
“Vinakoper je družba, ki predstavlja tudi kulturno krajino in je močan element identitete slovenske Istre. Odločitev je prava, ne glede na kritike, ki se pojavljajo v javnosti.” je tudi včeraj v izjavi, ki so jo povzeli mediji znova zatrdil, kar v bistvu ves čas ponavlja. V številnih drugih primerih se v Sloveniji javnost ni vtikala v podobne naložbe, ampak je večina razumela potrebo po dejstvu, da je potrebno strateška podjetja obdržati v domači lasti. Zaradi zaščite delovnih mest in preprečitve špekulativnih nakupov, ki vodijo v propad nešteto let mukotrpnega dela lokalnih ljudi, ki na koncu ostanejo na cesti, z uničeno prihodnostjo njihovih otrok.
Na koncu koncev gre za to. Za prihodnost naših otrok. K sreči večina ljudi več kot očitno razume in prepoznava odločitev župana Borisa Popoviča in Gašparja Gašparja Mišiča o nakupu deleža v Vinakopru kot absolutno pravilno, kar se je izkazalo tudi v spletnih anketah nekaterih medijev.
Vinakoper mora ostati v naših rokah. Pika.
