Čeprav so nekateri zlonamerni jeziki namigovali, da naj bi ob nedavni javni razgrnitvi Občinskega podrobnega prostorskega načrta OPPN za območje Semedele, javnost vstala na noge in z objavami na socialnih omrežjih izrazila nestrinjanje z gradnjo panoramskega dvigala na Markovec, je bilo včeraj več kot jasno, da gre za čiste špekulacije. Ne samo, da sta v knjigo pripomb na razgrnjen prostorski dokument zapisana zgolj dva komentarja, temveč je povsem mirno, brez kakršnih koli pripomb, pobud, kaj šele nasprotovanj minila tudi javna obravnava. Prav ta je namreč priložnost, da se javnost seznani s prostorskimi spremembami in predvidenimi načrti o ureditvi vertikalne povezave na Markov hrib, kot tudi, da v razpravi snovalcem sprememb poda svoje videnje ureditve tega prostora in konkretne pobude.
A nič od tega se ni zgodilo, včerajšnji predstavitvi idejnih zamisli o povezavi poseljenega območja Markovega hriba z obalnim predelom in starim mestnim jedrom, ki jo je občina predvidela v obliki sodobnega in tehnološko dovršenega panoramskega dvigala z razgledno ploščadjo ter parkovnimi površinami, je prisluhnila peščica ljudi. Ti pripomb praktično niso imeli, mirne vesti pa lahko rečemo, da so jih predstavljeni načrti pritegnili.
Markovec bo za pešce, kolesarje in mamice z vozički še bolj dostopen
Območje Markovca je namreč danes eno bolj poseljenih predelov mesta, ki je sicer logistično dobro povezano z mestnim jedrom, vendar je kljub temu za pešce in kolesarje, ki se iz mesta prek Semedele vračajo proti Markovemu hribu, nekoliko težje dostopno. Težavo predstavlja skoraj 50 metrov višinske razlike med obalnim delom v Žusterni in Markovcem, ki bi jo občina premostila s panoramskim dvigalom. To bi bilo, kot so predstavili včeraj, umeščeno tik ob pobočje Markovega hriba, v neposredni bližini sprehajališča med Koprom in Žusterno, do katerega bi vodila pasarela.
Dvigalo bi imelo dve panoramski kabini, na okroglem razgledišču na vrhu pa bi lahko zaživela tudi manjša mestna kavarna. V okviru nove prostorske ureditve si želi občina urediti tudi spominski park ob Osnovni šoli Antona Ukmarja, s čimer bi oživili tudi del Markovca, ta pa bi bil z razgledno točko povezan prek mosta. Na vrhu bi poleg tega uredili še navezave na druge dele Markovega hriba, medtem ko si na klifu želijo urediti tudi tri pohodne poti – glede na zahtevnost.
Prostorski akt naj bi bil sprejet do konca leta, snovanje in izdelava projektov pa je načrtovana v prihodnjem letu. Občina bo najboljšo rešitev iskala z javnim natečajem, prav tako kot tudi izvajalca celotne naložbe.H gradnji dvigala bi tako lahko pristopili že v letu 2017 oziroma 2018. Celoten projekt, za katerega bo občina poskušala pridobiti tudi nepovratna evropska sredstva, je ocenjen na približno tri milijone evrov, ta pa zajema tako gradnjo dvigala z razglediščem kot tudi ureditev okolice in ozelenitev.
Zametki zamisli o povezavi obalnega dela z naseljema Semedela in Markovec so se porodili že v letu 1998, v okviru ene od urbanističnih delavnic, leta 2005 pa so te dobile tudi pravo obliko. V takratnem zazidalnem načrtu Marina je bilo namreč natančno opredeljeno, kje bi bilo najbolj smiselno urediti peš povezavo ter kje bi bili umeščeni izvorna in ciljna točka.
Najpomembnejša je povezovalna funkcija
V koprski občini želijo z novo ureditvijo v prvi vrsti doseči zmanjšanje dostopa v mesto z motornimi vozili, kot tudi, da bi se ljudje raje posluževali okolju in zdravju prijaznejših oblik mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje, rolanje in podobno. Prav tako bi dvigalo omogočalo boljšo dostopnost do mesta gibalno oviranim osebam in mamicam z vozički in bi na splošno olajšalo dnevne migracije med stanovanjskimi soseskami na Markovem hribu, obalnim delom in mestnim jedrom.
Nedvomno pa bi dvigalo in razgledna točka postala tudi prava mestna znamenitost, ki bi k nam pritegnila številne obiskovalce.
Občinski podrobni prostorski načrt za vertikalno povezavo obalnega območja za Markov hrib in spremljajoče parkovne ureditve bo v avli Mestne občine Koper (Verdijeva ulica 10) razgrnjen vse do 10. junija.
