GGM ni bil prisoten na čiščenju cest: Kriv je!
Uverturo v ponedeljkovo naslovno in udarno novico v časniku Finance, kjer je pompozno „razkrito“, da zaposleni v Luki Koper prejemajo redne in dobre plače, so spletni novičarji pripravili že v soboto, ko so „razkrili“, da Mišič, pobudnik izjemno uspešne akcije „Vsi za enega, eden za vse“, kjer so številni prostovoljci očistili 50 kilometrov cest, ni vzel v roke krampa in lopate, pa sekire in motorne žage in še vsaj metle. Ne, da bi Mišiču bilo težko kaj takega narediti, preprosto je njegova krivica ta, da je opravljal druge obveznosti. V vsakem primeru bi sicer naredil narobe. Če bi ga fotografirali na terenu, bi to seveda bila škandalozna „samopromocija“.
GGM redno izplačuje plače delavcem: Kriv je!
Pa se vrnimo k razkritjem Financ. V ponedeljek so te razkrile vrhunsko zgodbo. Delavci Luke Koper prejemajo nadpovprečne plače in to kljub manjšemu dobičku družbe. Škandalozno, ni kaj. Ozadje tega naj bi bilo „podkupovanje“ samih delavcev s strani Mišiča. Ta zlobni načrt ni ostal neopazen budnim raziskovalnim novinarjem, ki bdijo nad krivicami, ki se dogajajo v naši družbi. Nesprejemljivo je, da se ob valu nezaposlenosti, kršitvah delovnopravnih pravic, izkoriščanja delavcev, neplačevanja zaposlenih, v družbi Luka Koper redno izplačujejo plače. In to še višje kot leto prej! Gašpar, ki je tudi tokrat kriv, čeprav poslovni podatki jasno prikazujejo, od česa je odvisna višina izplačila plač (kolektivna pogodba, plačna nesorazmerja, uspešnost), dejansko ne bi mogel narediti ničesar. Če bi bila masa plač nižja, bi bil tako ali tako nesposoben in nespoštljiv do delavstva.
GGM presoja, ali je smiselno plačevati sto tisoče evrov odvetnikom: Kriv je!
Tudi torek je bil v Financah dan za Mišiča. Včerajšnje razkritje sicer razkriva to, kar je že več kot leto dni javno znano, v konkretnih številkah pa vsaj en teden, saj je o tem poročal časnik Delo. Prejšnji teden, ko novinarjev Financ ni bilo zraven, sta zadevo pojasnila tako Mišič kot prva nadzornica Luke Koper Alenka Žnidaršič Kranjc. Glede na nekatere dosedanje izide civilnih, odškodninskih tožb zoper nekdanje člane organov nadzora in upravljanja se proučuje možnost, da se te tožbe ne bi nadaljevale. Rekli bi lahko, da je to odlična priložnost, da se s prstom pokaže na Mišiča, ki je tudi tokrat kriv. Čeprav je res, da je stanje teh tožb podedoval od predhodnikov in so bile te tožbe s strani nekdanjih uprav vložene rokohitrsko, v nekaterih primerih bolj politično kot pravno in strokovno utemeljene (o tem pričajo sodbe, ki so za Luko Koper neugodne), je Mišič kriv. Od včeraj je kriv tega, da bi po mnenju Financ rad rešil „uboge nadzornike“. Resnica, ki je popolnoma drugačna, morda utegne koga zanimati, zato je vredno o njej vsaj na kratko razpravljati. Iz gradiva za naslednjo skupščino je namreč razvidno, da je Luka Koper v odškodninskih tožbah doslej porabila več kot 660.000 evrov, obeti o morebitnih povrnjenih odškodninah pa so minimalni. V vsakem primeru pa je treba poudariti, da v večini teh zadev potekajo tudi kazenski postopki, kjer pa bo sodišče na predlog tožilstva nesporno ugotavljalo morebitne kršitve zakonov. Skupščini delničarjev se predlaga naslednje, kar je najmanj všeč odvetniškim lobijem in njihovim privržencem:
Uprava je mnenja, da je kot skrben gospodarstvenik primerno, da naroči ponovno presojo sproženih odškodninskih postopkov v teku, s ciljem da se ugotovi obstoj odškodninske odgovornosti, pridobi oceno možnosti uspeha v sodnem postopku, pridobi oceno bodočih stroškov sodnih postopkov, kakor tudi možnost poplačila – izterjave v primeru uspeha v tožbi. Uprava bo skrben pregled postopkov poverila neodvisnim pravnim strokovnjakom.
GGM ni naš: Kriv je!
Ker je do skupščine delničarjev natanko mesec dni, živčnost tistih predstavnikov omrežij, ki se že od prvega dne njegovega imenovanja kar zvijajo od abstinenčne krize nad poslovnimi tokovi Luke Koper pa vsak dan večja, si lahko samo predstavljamo, kaj bodo Finance in druge „avtonomno“ angažirane organizacije in posamezniki, kot so na primer strokovnjaki iz Socialnih demokratov, DeSUSa ali Državljanske liste še privlekli na dan. Glede na do zdaj videno, bo ta mesec vsekakor poln presenečenj. Če smo do zdaj bili priča škandaloznim razkritjem, kot so izplačevanje plač ali varčevanje pri nepotrebnih odvetniških storitev, lahko jutri naletimo na nova in nova razkritja. Kot na primer ta, da Luka Koper pod Mišičem redno plačuje dobavitelje ali še slabše, pridobiva nove stranke.
Pravosodje na liniji
Po imenovanju Mišiča na čelo Luke Koper s podporo predstavnika kapitala, lokalne skupnosti in zaposlenih, je bilo jasno, da so mnogi s tem prestopili na ne-varno stran radarja. Nadzornika Luke Koper in predstavnika Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti Luke Koper (SŽPD) Mladen Jovičič so o realnosti, ki ga bo slej kot prej doletela, številni prijazno seznanili. Podobno kot samega Mišiča tik za imenovanjem. Prvega je namreč prav danes doletela seznanitev s pravnomočnostjo sodbe, s katero se ugotavlja nezakonitost stavke izpred nekaj let, s strani časnika Finance. Drugemu pa je povračilne ukrepe pravzaprav nemogoče našteti, saj jih je v zgolj šestih mesecih za vsaj 100. Kako bo pravni in politični sistem prihodnjim generacijam, združenjem delavcev, sindikatom in drugim državljanom pojasnil, da je lahko tudi popolnoma legitimna stavka nezakonita zaradi te ali one procesne pomanjkljivosti ali obrobnega dogodka? Oblast si na to odgovarja enako kot na nebrzdano zadolževanje prihodnjih, še nerojenih generacij: „kaj nas briga, važno, da se imamo lepo na naših stolčkih“.
Namesto pravih dilem stigmatizacija GGM
Operacija GGM ni naključna. Način obračunavanja z Mišičem je šolski primer manipulacije z množicami, kjer se s čisto vsemi sredstvi, tudi z zlorabo javnih občil, med množico ustvarja vtis o tem, kako je Mišič „slab“. Operacija gre tako daleč, da tisti, ki jo v ozadju dirigirajo, ne izbirajo več nobenih sredstev pri javni likvidaciji posameznika. Čeprav se nekaterim zdi skoraj nemogoče, da medij javno objavi eklatantno laž ali preusmerjeno informacijo, kjer se skrbno ekstrapolirajo samo namenu očrnitve primerni podatki, večina ljudi žal tega ne more dojeti. Nekoč, pred davnimi časi, smo lahko informacijo v medijih šteli za verodostojno. Danes pa je potrebno informacijo recepirati zgolj kot osnovni podatek, iz katerega lahko preverimo še nekaj virov, med temi tudi primarne in si nato ustvarimo realno sliko. V čem je torej smisel takega poročanja, če pa mora bralec, ki praviloma nima časa, želje ali možnosti pridobivanja primarnih podatkov? Odgovor je preprost in ga najdemo že v odgovoru na latinski rek „cui bono“ (dobro za koga?; kdo ima korist?).
Ne smemo torej izhajati iz več ali manj namišljenih obtožb zoper Mišiča, temveč, kaj se želi doseči in na tak način pridemo do tistih, ki bi se morali znajti v novicah, vendar se ne. Da bi politika rada dirigirala Luko Koper sploh ni več skrivnost, vendar je zelo na mestu, da vsaj tukaj na to opozorimo. Ne pozabimo na žuganje s prstom Igorja Lukšiča ali Karla Erjavca, ki sta v očitnem nasprotju z zakoni in predpisi o nadzorovanju gospodarskih družb kar narekovala, kako naj se obnašajo člani nadzornega sveta. Po novem jima družbo delajo še koalicijski partnerji iz Državljanske liste, ki se imajo za zastavonoše „privatizacije“ Luke Koper, ki se v zadnjih mesecih dogaja pod mizo. Čeprav sam prodajalec (predstavniki državnega lastništva) ali lastniki (delničarji) o prodaji ne vedo nič, se že kar nekaj časa strankarski direktorji predstavljajo kot lobisti, ki bodo vse uredili. Pri tem jim v prostem času pomagajo celo ministri in veleposlaniki, ki en dan Luko Koper ponudijo, naslednji dan pa jih doleti amnezija. Ko kakšen tujec slednje povpraša po zdravju pa ugotovimo, da ni šlo za amnezijo, temveč za stanje kognitivne disonance.
In zakaj torej nihče ne problematizira vdora politike v Luko Koper in dejstva, da se z neprestanim nagajanjem podjetju neizmerno škodi? To prvovrstno vprašanje, ki je v kontekstu pristaniškega dogajanja tudi najbolj aktualno, ostaja še vedno popolnoma ignorirano. Tisti, ki gonjo proti Mišiču peljejo naprej z vsemi sredstvi, si namreč obetajo zgolj tak ali drugačen dobiček. Nalogo je treba izpolniti za vsako ceno. Da se nekoč ne bo dejalo, da so bili pred nastalo škodo vsi tiho, bomo porabili nekaj vrstic, da najbolj ostro obsodimo način ravnanja z Luko Koper, zadnjim uspešnim podjetjem v Istri, ki skrbi za razvoj in delo v širši regiji, ki sega deloma do Brkinov in Krasa. Ni prav, da se oblast iz Ljubljane, celo tista neizvoljena, ki vleče niti iz ozadja in spada v znano družino z lovkami v vseh civilnih sferah v družbi in nima prav nobenega mandata, da manipulira z gospodarstvom Istre, tako obnaša z Luko Koper. Škandalozno je, da se v približno enem letu sklicuje že četrta skupščina delničarjev in to samo zaradi sprotnega uresničevanja političnih želja. Gre za shizofreno in škodljivo ravnanje, ki postavlja negativne standarde in prakse tudi na druga področja. Do kdaj bomo dopustili, da se trije ali štirje posamezniki skrivajo za institucijo „države“ in v strankarskih pisarnah odločajo o usodi gospodarstva cele regije? Temu je treba narediti konec in to čim prej, ker časa ne bo več veliko. Spomnimo se „uspešnih“ in politično promoviranih privatizacij Istrabenza, Droge, Merkurja, Viator&Vektorja, ali „dobrih“ političnih managerjev iz Intereurope, ne na zadnje pa tudi „uspešnih“ upokojenih investitorjev, ki so brez lastnega evra odkupili celotne dele priobalnih območij.
