Po mnenju profesorja na Fakulteti za družbene vede Dejana Jontesa to pomeni, da je treba več pozornosti nameniti ozaveščanju mladih.
V raziskavo, v okviru katere so od junija do decembra lani analizirali medijsko poročanje, raziskali Facebook profile in fokusne skupine ter izvedli spletno anketo, je bilo vključenih več kot 350 mladih, starih od 15 do 25 let, iz vse Slovenije. Ti, kot so pokazali izsledki raziskave, veliko svojega časa namenijo prisotnosti na spletu, na družbenih omrežjih in komunikaciji prek mobilnih telefonov, pri tem pa se soočajo tudi z različnimi oblikami sovražne komunikacije.
Njeni rezultati so namreč pokazali, da je SMS ali MMS sporočilo z žaljivo vsebino prejelo že več kot 58 odstotkov vprašanih, žaljiv komentar na družbenih omrežjih več kot 47 odstotkov vprašanih, neresnične informacije o sebi na družbenih omrežjih pa je zaznalo 35 odstotkov vprašanih. Raziskava po besedah Jontesa kaže na visoko stopnjo sovražne komunikacije na spletu, pri čemer izpostavlja, da je sovražno sporočilo o sebi na družbenih omrežjih zasledilo 32 odstotkov vprašanih. Žaljivo elektronsko pošto pa je prejelo več kot 39 odstotkov vprašanih.
Raziskava še ugotavlja, da je spletnega nasilja več med mladimi iz nižjih razredov, prav tako ga je več na strokovnih šolah kot v gimnazijah. Kot je ob tem poudaril Jontes, je poznavanje družbenega konteksta poleg digitalnih veščin edino uporabno orodje proti morebitnim nevarnostim spleta. Dijaki in študenti so kot najbolj ogroženo skupino prepoznavali osnovnošolce, zato je potrebno v prihodnje posebno pozornost nameniti prav ozaveščanju in izobraževanju mlajših.
Po predstavitvi rezultatov raziskave je sledila okrogla miza, na kateri je predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik povedala, da so na TOM telefon lani prejeli več kot 170 vprašanj v povezavi z vrstniškim nasiljem in neželenimi objavami na spletu. Ob tem je po njenem prepričanju bistveno, da se otroke pripravi na pasti na spletu in je zato v šolah temu potrebno nameniti več prostora.
Kreativni direktor pobude Moč besed Aljoše Bagola se je strinjal, da je treba opozarjati na težo problema spletne komunikacije ter vzpostaviti ničelno toleranco do spletnega nasilja. Več za to lahko po njegovem mnenju naredi politika s smernicami v izobraževanju, mediji s posegom v sovražni govor na svojih spletnih straneh in starši.
