“Govorili so o 4,6 milijona evrov, zdaj pa tudi njihove seveda pristranske ocene kažejo na morda za dva kapučina razlike.”
Tudi vsi mediji so mesece in mesece ponavljali, da naj bi bila Mestna občina Koper oškodovana za neverjetnih 4,6 milijona evrov. Sedaj pa se tožilstvo lovi na vprašanju, ali je bila za primerjavo cen sosednjih zemljišč upoštevana ena od prodaj iz januarja ali decembra 2006, kar v celotni oceni vrednosti ne pomeni praktično nič.
Bolj ko se proces bliža koncu, bolj je jasno, da je bila cenitev, ki jo je za občino opravil Rajko Srednik celo v zgornjem razponu strokovno možnih ocen. In vse bolj je jasno, da ima župan Boris Popovič prav, ko ves čas trdi, da je bila prodaja tistega zemljišča za občino izredno dober posel.
Na današnjem nadaljevanju sojenja je sicer sodnica predvsem proceduralno predstavljala različne listine, ki jih je pridobila po uradni dolžnosti.
S temi listinami je sodni izvedenki omogočila realnejšo dopolnitev njenega izvedenskega mnenja. Pridobila je namreč natančne podatke s strani Upravne enote Koper ter DURS Koper glede prodaj drugih primerljivih zemljišč v tistem obdobju. To je pomembno predvsem zato, ker je prvo poročilo sodne izvedenke temeljilo na abstraktnih podatkih (ki so se nekateri izkazali celo za napačne) in povsem neprimerljivih poslih.
Nemogoče je namreč primerjati ceno kvadratnega metra zemljišča namenjenega za trgovsko dejavnost in poslovni hotel v soseski gospodarske in obrtne razvojne cone Sermin z recimo kvadratnim metrom zemljišča za vilo v občini Piran z bazenom, kar bi moralo biti jasno vsakemu otroku.
Prav na podlagi dodatno pridobljenih podatkov je tudi sodna izvedenka popravila prvotno poročilo in na včerajšnji obravnavi tudi sama izpostavila, da je ocena Rajka Srednika v razponu strokovno možnih ocen. Še več, sama je dejala, da je njegova ocena celo v zgornji polovici tega razpona.
Torej je sedaj povsem jasno, da je obtožnica tudi v tem primeru napihnjena in da gre le še za enega od sodnih procesov, s katerim želijo nekateri blatiti vodstvo Mestne občine Koper.
Poleg omenjenih listin je sodnica predstavila tudi druge dokumente, ki jih je pridobila s strani MOK ali pa so bili pridobljeni v isti hišni preiskavi. Gre sicer za listine, ki niso direktno povezane s tem primerom, kažejo pa metodo dela in pristop, ki ga je cenilec Rajko Srednik uporabljal pri svojih cenitvah. Tudi v drugih primerih pa se pokaže, da je cenilec posamezna zemljišča ocenil kar visoko oz. najvišje, v primerjavi z drugimi cenilci, kar je poudaril tudi njegov odvetnik.
Najbolj zanimiva pa je vloga cenilcev Kratner in Zupančič, ki sodelujeta z Nacionalnim preiskovalnim uradom. Prav onadva sta izdelala vse cenitve v predkazenskih postopkih, ki skušajo prikazati domnevne napake občinskega vodstva.
In v prav vseh primerih so njihove cenitve naravnost nerazumne, saj sta denimo isto zemljišče ocenila za enkrat višji znesek. Pri tem pa je pomembno, da so njihove ocene enkrat višje tudi od ocen Računskega sodišča in ostalih strokovnjakov, ki so preverjali ta primer.
Ali sta torej zgolj upravičevala sodni proces, pri tem pa zanemarila pravila stroke? Kako je sicer možno tako visoko odstopanje?
Vsekakor se primer Serming približuje koncu in v kratkem bo lahko tudi ta primer v celoti, v prafaktorje, od besede do besede, od dokumenta do dokumenta, od izjave do izjave, skratka do najmanjših detajlov prikazan v naši rubriki Resnica. Tako bo lahko javnost sama ocenila, kaj je v tej zgodbi res in kaj laž. In verjemite mi, marsikoga bo zaradi tega postopka še zelo sram.
