Pomanjkanje denarja ne sme biti opravičilo za slabo vzdrževanje vodotokov

Arhiv Preglej vse novice
Deli vsebino

Danes je na Mestni občini Koper potekal sestanek med predstavniki Agencije RS za okolje (ARSO), oddelka povodja jadranskih rek z morjem, predstavniki podjetja Drava iz Ptuja, ki izvaja obvezne državne javne gospodarske službe na področju urejanja voda na našem območju, predstavniki Mestne občine Koper, Gasilske brigade Koper, Komunale Koper in predstavniki vaških skupnosti.

Vodja oddelka povodja jadranskih rek z morjem pri ARSO Boris Peroša je uvodoma dejal, da je stanje vodotokov zaradi slabega vzdrževanja v preteklih letih slabo, predvsem zaradi stalnega pomanjkanja sredstev. Čeprav je kazalo, da se trend na tem področju vendar izboljšuje, saj je Vlada RS v lanskem letu zagotovila bistveno več sredstev kot v preteklosti, so letos obeti slabi, ker so prvotno predvidena sredstva povsem oklestena.

Po besedah Peroše je vlada novembra lani sprejela Akcijski načrt interventnih aktivnosti zaradi poplav v Sloveniji, v katerem je za območja povodja jadranskih rek z morjem predvidela 776.500 evrov sredstev, namenjenih nujnim interventnim ukrepom in 1.218.000 evrov sredstev, namenjenih celoletnim interventno vzdrževalnim delom. Prva postavka je že skrčena na tretjino, na 281 tisoč evrov, pri drugi pa program sploh ni aktiven.

Peroša je dodal, da je trenutno sredstev na razpolago približno 505 tisoč evrov, ki so zagotovljena za delovanje rednega programa gospodarske javne službe v prem polletju letos. Od teh sredstev naj bi za programe, ki se izvajajo v Mestni občini Koper, bilo namenjenih borih 85 tisoč evrov.

Gašpar Gašpar Mišič, direktor koprske Komunale in svetovalec župana Mestne občine Koper Borisa Popoviča je dejal, da je treba tako drastično znižanje sredstev tudi utemeljiti. »Sem zagovornik preventive in ne kurative. Pogledati moramo, koliko sredstev namenjamo vzdrževanju in investicijam, po drugi strani pa odpravljanju posledic naravnih nesreč. Škoda, ki nastane je lahko sto ali tisoč krat večja od sredstev, ki bi jih redno namenili vzdrževanju,« je pojasnil Mišič.

Gašpar Mišič je predlagal, da se glede na sredstva, ki so ostala na razpolago, pripravi natančen akcijski načrt, ki bo izdelan po prioritetah na terenu, ne glede na plane, ki jih lahko izdelajo osebe, ki nimajo stika z dejanskimi težavami in potrebami. Takemu razmišljanju sta pritrdila tudi direktor Gasilske brigade Koper Viljem Bržan in predsednik KS Črni Kal Janko Sever. Vsi so si bili enotni, da je treba zagotoviti možnost, da se operativni načrti izvajalca javne službe prilagodijo glede na prioritete.

»Komunala Koper in Cestno podjetje Koper sta zaradi izjemno slabega stanja vodotokov bila primorana intervencijsko ukrepati in počistiti kar nekaj kilometrov povsem neurejenih vodotokov. Na takšen način tega ne moremo počenjati v nedogled, vendar si želimo imeti čisto, predvsem pa varno okolje, v katerem prebivajo naši občani. Ne moremo čakati na državo v nedogled. Skrb za vodotoke mora biti ena od naših prioritet. Kdo je za kaj pristojen in kdo ne, ne sme biti vprašanje, pri katerem se ustavijo nujna dela na terenu,« je dodal Gašpar Mišič.

Peroša je odgovoril, da omejena finančna sredstva dobesedno ustavijo vse nujne ukrepe, vendar na to, kot državni organ, naj ne bi imeli nobenega vpliva. Ob tem je poudaril problematiko strogih okoljevarstvenih predpisov, lovskega zakona in zahtev ribičev, kar vse omejuje večino del na terenu.

Sever je spomnil, da država, ki po eni strani omejuje vzdrževanje problematičnih območij, po drugi ni pripravljena povrniti škode, ki jo zaradi tega utrpijo krajani. »Leta 2010 so bile velike poplave. Voda v vasi Rižana je segala en meter v hišah. Poplave so nastale, ker se rečna struga ni čistila desetletja. Raven vode se je v vseh teh letih zvišala za vsaj meter zaradi padanja skal, rasti dreves in drugih naplavin. Rekli so, da se ni čistilo zaradi pomanjkanja denarja. Nato smo se odločili, da sami počistimo del Rižane, dokler se niso vključili ribiči, ki so izrazili skrb, da se kaj zgodi ribam. Veliko dela smo naredili z minimalnimi sredstvi. Za 3 tisoč evrov smo naredili to, za kar država porabi 50 tisoč evrov. Mislim, da če bi več zaupali krajevnim skupnostim in prebivalcem, ki najbolj skrbijo za lastno varnost, storili bistveno več in boljše«.

Gašpar Mišič se je s tovrstnim razmišljanjem strinjal in poudaril pomen organiziranja že na lokalni ravni. Predlagal je celo, da bi se vzdrževanje vodotokov na območju Mestne občine Koper vsaj delno preneslo na Komunalo Koper in lokalne izvajalce. »Cenim vaše delo, vendar imam občutek, da družba Drava poka po šivih. Ali je to zaradi pomanjkanja sredstev, ali zaradi česa drugega, niti ni pomembno. Dejstvo je, da je to področje neurejeno, zato bi z njim morala upravljati lokalna skupnost,« je predlagal Gašpar Mišič, ki je poudaril, da je na lokalni ravni možno narediti veliko več, z manj sredstvi.

»Moramo poiskati rešitve. Po tem sestanku ne smemo skleniti, da gremo naprej po isti poti. Moramo zagotoviti varnost in redno vzdrževanje vodotokov. Ponujamo vam roko, ker lahko tudi sami poskrbimo za določene zadeve in morda podjetju Drava pomagamo pri urejanju našega območja,« je pojasnil Gašpar Mišič.

Današnji sestanek se je zaključil s sprejetjem zaveze, da se prioritetne delovne naloge uskladijo med vsemi udeleženci in določajo lokalno, skupaj s krajevnimi skupnostmi in občani, ob tem, da se dopusti možnost spreminjanja izvedbenih ukrepov glede na sprotne prioritete; da se preveri možnost pridobivanja dodatnih, izvenproračunskih sredstev za sanacijo poplavnih območij (kot so na primer evropska ali druga sredstva); da se v čim krajšem času skliče sestanek s pristojnimi ministrstvi in opozori na nevzdržno stanje na tem področju; da se opozori na pomanjkanje sredstev; da se doseže sprostitev obdobij, ko se vzdrževalna dela lahko opravljajo (danes le nekaj mesecev letno) in da se preuči možnost angažiranja vseh lokalnih kapacitet, na podlagi sistemsko urejenega vira financiranja.