Čeprav je vsaj del javnosti pričakoval, da bodo v petek, 1. aprila, na Miljskih hribih »padale glave, « posamezniki iz civilne iniciative pa so razmišljali celo o odcepitvi krajevne skupnosti Hrvatini iz koprske občine, sta dva zbora, tako delni zbor občanov, ki ga je sklical župan Boris Popovič, kot zbor krajanov dve uri zatem pod sklicem predsednika KS Nevija Kavrečiča, na površje potegnila povsem konkretne težave posameznih krajanov. Cesta tu, ograja tam, parkiranje pred vrtcem, šolska pot,divjanje z motorji, pasji iztrebki, … podobno kot v kateri koli krajevni skupnosti. Župan sam se je osebno zavzel, da bo težave pomagal rešiti, verjamemo pa, da bi pristal tudi na večino zahtev, ki smo jih lahko slišali na drugem zboru. A žal v tem hipu ne more. Zakaj?
Izvirni greh je v tem, da sta bila v Hrvatinih dva zbora, delni zbor občanov in zbor krajanov. Kljub predlogu občine, da bi krajani o težavah govorili le na enem samem zboru, je krajevna skupnost »zaradi demokratičnosti« pristala na predlog civilne iniciative, naj zbor skličejo samostojno za zborom občanov, češ da »županova igra besed ‘sklicujem zbor občanov za območje KS Hrvatini’ skriva past.« Po njihovih besedah in njihovem pravnem tolmačenju naj bi namreč na zbor občanov -včasih so mu rekli delni zbor občanov- prišli prebivalci vse občine. Z izjemo predsednika in posameznikov sosednje KS Škofije, seveda drugih, razen Hrvatinčanov, ni bilo.
Civilna iniciativa je krajanom hote ali nehote sama nastavila past in se vanjo tudi ujela. Sklepi zbora občanov so namreč zavezujoči za občino in župana, sklepi zbora krajanov so zavezujoči za svet krajevne skupnosti. Res je, kot so zapisali v Glasu platan pred zborom: »Zato smo prepričani, da ima samo zbor krajanov legitimno pravico odločanja. In civilna iniciativa je dosegla, da bomo ta zbor sploh imeli in sami uredili »lastno dvorišče.«
Ne glede na vse, pa je bilo prvoaprilsko srečanje v Hrvatinih v svojem bistvu pozitivno, predvsem zato, ker so imeli krajani priložnost neposredno govoriti o svojih tegobah, pa tudi iz prve roke slišati, kakšni so razvojni načrti za Hrvatine in zaselke na Miljskih hribih.