Skupni ladijski pretovor se je v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečal za štiri odstotke na 9,265 milijonov ton. Rast beležijo pri vseh blagovnih skupinah, z izjemo sipkih in razsutih tovorov, kjer je pretovor padel za osem odstotkov v primerjavi z lanskim v enakem obdobju. Skoraj 40 tisoč kontejnerjev več je bilo pretovorjenih na kontejnerskem terminalu, kjer so v prvem polletju pretovorili 333.203 kontejnerjev oz. kar 13 odstotkov več od lani v enakem obdobju. Rast na kontejnerskem terminalu je prispevala tudi največ pri povečanju prihodkov, ki so na tem terminalu višji za 29 odstotkov v primerjavi z lanskimi. Na kontejnerskem terminalu so v prvem letošnjem polletju ustvarili 24,06 milijona evrov prihodkov, skupina Luka Koper pa je ustvarila 76,36 milijona evrov prihodkov ali devet odstotkov več kot v lanskem primerljivem obdobju. Predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matič je ob razkritju polletnih poslovnih podatkov dejal, da „vse kaže, da bomo s takim tempom nadaljevali do konca leta, čeprav se lahko v pristaniški dejavnosti razmere na svetovnih trgih hitro spremenijo“. Matič je ob komentiranju poslovnih rezultatov poudaril pomen, ki ga ima razvoj pristanišča za celorno regijo in državo in pravkar izvoljene predstavnike političnih strank opozoril, da je izgradnja drugega železniškega tira na relaciji Koper – Divača nujna za razvoj pristaniške in logistične dejavnosti v Sloveniji.
Prometna študija za nove vhode
Luka Koper načrtuje ureditev dveh novih tovornih vhodov na območju ankaranske vpadnice. Prometna študija je pokazala, da koprsko pristanišče nujno potrebuje vsaj en dodaten vhod, saj obstoječivhod zadošča le do leta 2017. V primeru izgradnje zgolj enega vhoda, je glede na današnje stanje razdelitve blagovnih skupin znotraj luke vhod 2 (bertoška vpadnica) boljša rešitev kot vhod 1, sta pa oba vhoda ekonomsko upravičena. V primeru obeh variant vhodov, je za nadaljevanje del potrebno pridobiti pravico graditi oz. stavbno pravico s strani lastnika, to je Mestne občine Koper. Za novi glavni vhod 1 po DPN ima Luka Koper gradbeno dovoljenje za cestno navezavo, potrebuje pa še dovoljenje za gradnjo objektov z nadstrešnico za potrebe carine in varnostne službe. Gradbeno dovoljenje za cestno navezavo je bilo pridobljeno že leta 2007, za objekte carine na novem vhodu pa gradbenega dovoljenja še ni zaradi zapletov z uporabo zemljišča, ki leži na trasi novega vhoda. Del cestne navezave na novi vhod, večji del cestnih nasipov in viadukt čez tire pa so že zgrajeni. Zaradi deponije gradbenih odpadkov, ki je locirana na cestni trasi, gradnje ni bilo več mogoče nadaljevati, zato se je leta 2009 predčasno zaključila. Selitev deponije na novo lokacijo pa je tudi eden od pogojev za nadaljevanje gradbenih del.
Za pričetek postopkov za izgradnjo vhoda 2 na bertoški vpadnici bo treba najprej počakati na sprejetje občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Na podlagi tega načrta bo možna pridobitev gradbenega dovoljenja za sam vhod in kamionski terminal. V kolikor, skladno s sprejetim OPPN gradnja vhoda ne bo možna, bo Luka Koper mogla poiskati ustrezne rešitve z Mestno občino Koper.
2.8 milijona evrov evropskih sredstev za razvoj multimodalnih povezav pristanišč NAPA
Predsedniki pristanišč, članic združenja NAPA (North Adriatic Ports Association) so se na včerajšnji skupščini združenja v Kopru seznanili z nedavno odločitvijo Finančnega odbora programa TEN-T (Trans European Transport Network), da podpre projekte, ki so jih članice združenja NAPA, v sodelovanju z drugimi deležniki s področja logistike prijavile na razpis marca letos. Med odobrenimi projekti je tudi projekt NAPA STUDIES (Development of North Adriatic ports multimodal connections and their efficient integration into the Core Network), ki v ospredje postavlja razvojne potrebe pristanišč severnega Jadrana ter navezave na železniške koridorje in notranje plovne poti. Projekt združuje partnerje s Hrvaške, Italije in Slovenije, med katerimi je tudi Luka Koper.
Projekt NAPA STUDIES bo trajal predvidoma do konca leta 2015, vodila ga bo Pristaniška uprava Reka, v njem pa bodo poleg Luke Koper sodelovali še Pristaniška uprava Trst, Pristaniška uprava Benetke, pristanišči Mantova in Chioggia, HŽ Infrastruktura d.o.o., Prometni Institut Ljubljana d.o.o., Sistemi territoriali s.p.a., Univerza v Trstu, Srednjeevropska pobuda in Rete Autostrade Mediterranee s.p.a. Skupni proračun projekta je 5.630.000 €, sofinanciranje s strani Evropske unije pa je 50 odstotno.
Že v preteklosti je Luka Koper uspešno kandidirala na razpisih programa TEN-T in bila deležna, med drugim, evropskih sredstev za pripravo projekta podaljšanja pomola I (Napaprog) in za poglabljanje bazena I za potrebe kontejnerskega terminala (Napaprog). V okviru NAPA STUDIES pa se v Kopru načrtuje izdelava projektne dokumentacije za privez za živinski terminal, privez za tankerje na čelu pomola II, 12. vez, preureditev obale silosa in izgradnja priveza, izgradnjo žerjavne proge na pomolu I za t.i. RMG tehnologijo (mostna dvigala na tirih), povezovalni tir med pomoloma II in III, sofinancirali pa bomo tudi študijo plovnosti bazena I (večja varnost plovbe). Za slovenske partnerje projekta (Slovenske železnice sodelujejo posredno preko Prometnega instituta iz Ljubljane) so pomembne tudi načrtovane študije na področju železniških povezav med pristaniščem Koper in zaledjem, ki zajemajo izgradnjo novih železniških ter širitev železniškega omrežja znotraj pristanišča.
