Sklepno fazo obsežnega in zahtevnega projekta, ki je za vse tri obalne občine predstavljal tudi velik finančni zalogaj, so včeraj pozdravili direktor Rižanskega vodovoda Koper Zdravko Hočevar, podžupan Mestne občine Koper Peter Bolčič ter predstavnika občin Izola in Piran, Tomaž Umek in Ljubo Bertok, ki so si bili edini, da je projekt hidravličnih izboljšav eden večjih in pomembnejših projektov vseh treh Obalnih občin. Te so k projektu pristopile v novembru 2013, glavni namen in cilj naložbe pa je bila zagotovitev varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo ter zmanjšanje nekontroliranih vodnih izgub.
Kot je povedal direktor Rižanskega vodovoda Koper Zdravko Hočevar je šlo pri projektu predvsem za ureditev tlačnih razmer, ki so osnova za izboljšano oskrbo z vodo, posledično pa tudi za izboljšanje kakovosti same vode. Nekaj besed je zbranim namenil tudi koprski podžupan Peter Bolčič, ki je izrazil zadovoljstvo, da so vse tri občine, skupaj z Rižanskim vodovodom uspele tako komplesken ter izvedbeno zahteven in obsežen projekt izpeljati do konca, in to praktično brez večjih zapletov. Ob tem pa je na kratko spomnil tudi na pretekle naložbe v izboljšanje vodovodne oskrbe. V luči tega je pojasnil, da je koprska občina v visokem, kar 99,7, odstotku oskrbljena z vodo, izjema sta le Loka, manjše naselje Dvori pri Movražu ter nekaj zasedlkov pod Sočergo, za katere pa so tudi že stekli potrebni postopki.
Vodooskrbni sistem treh Obalnih občin eden najboljših v državi
Da je vodovodni sistem Rižanskega vodovoda Koper eden boljših je tudi zasluga zadnje naložbe, zaradi katere je bilo v obdobju poldrugega leta v vseh treh Obalnih občinah odprtih približno 32 gradbišč. Kako zahtevna in birokratsko zapletena je bila naložba, za katero so se postopki začeli že davnega leta 2008, priča tudi dejstvo, da je bilo v vseh treh občinah zgrajenih 18.379 metrov primarnih vodovodov, obnovljena dva vodohrana, vodohranu Sv. Anton pa so dogradili dodatno vodno celico. V vodooskrbni sistem Obale so tako vgradili kakovostne materiale in cevovode ustreznih dimenzij z regulacijskimi in zapornimi elementi ter izvedli hidravlične izboljšave, uredili in dogradili pa sistemske vodohrane z regulacijsko opremo.
Skupna vrednost investicije je znašala 7,9 milijonov evrov, od katerih je bilo 5,5 milijona evrov financiranih iz Kohezijskega sklada EU, milijon evrov iz državnega proračuna RS, dodaten milijon pa iz občinskih proračunov. Mestna občina Koper je prispevala 57-odstotni delež, Občina Izola 29-odstotnega in Občina Piran 14-odstotnega.
Poleg tega so vse tri občine v okviru tega projekta, vendar na lastne stroške, preplastile nekatere pomembne ceste in ulice v urbanem delu in na podeželju, med večjimi v Mestni občini Koper tako denimo Cesto na Markovec, Pahorjevo in Puntarjevo ulico, ulico II. Prekomorskih brigad, območje Gažona in oba podhoda, pri policijski postaji in železniški postaji v Kopru.
