Pred 18 leti so Škocjanski zatok razglasili za prvi naravni rezervat v Sloveniji, potem ko je bil leto dni zaprt, od danes edino brakično močvirje v naši državi, sije v povsem novi luči.
Zatok je primer, kako lahko nekoč degradirano območje postane projekt nacionalnega pomena, je poudarila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. Za njegovo ureditev so namenili 3,2 milijona evrov, od tega 2,25 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Podžupan Peter Bolčič je izrazil prepričanje, »da bodo upravljavci zatoka zdaj še z večjo vnemo kot doslej varovali to slovensko posebnost, vem pa tudi, da bodo poleg številnih domačinov, tu oddih našli številni turisti, ki jih je v naši občini vsako leto več. Kot je znano, namreč v Mestni občini Koper razvijamo več vrst turizma, od klasičnega, športnega, pomorskega, nakupovalnega in seveda zelenega. Prav slednjemu daje Škocjanski zatok dodano vrednost.«
Zatok se razprostira na 122 hektarih površin, na katerih domuje 300 vrst metuljev, 300 vrst hroščev,38 vrst kačjih pastirjev, 7 vrst dvoživk, 8 vrst plazilcev, ribe, od leta 1999 pa so zabeležili kar 247 različnih vrst ptic. V zatoku so doma tudi kamarške kobile in boškarini.
Današnje slovesnosti se je udeležil tudi dr. Pavle Gantar, ki je bil v času razglasitve minister za okolje in prostor. Dejal je, da je bilo v 90-tih letih to območje na poti k svojem hitrem koncu, ni pa šlo samo za naravni in okoljski, ampak tudi za kulturno arheološki projekt. Takrat so tudi določili upravljavca, Društvo za opazovanje ptic Slovenije, ki je pri svojem delu uspešno, »ker so v njem strokovnjaki, profesionalci in ljubitelji obenem.»
Zatok bo do konca aprila odprt od 7. do 19. ure, maja in junija od 6. do 20. ure, julija in avgusta deljeno od 6. do 12. ter od 16. do 21. ure, v zimskih mesecih pa od 8. do 16. ure. Center za opazovanje in osrednjo opazovalnico, kjer si je mogoče ogledati podvodni svet zatoka, zapirajo uro prej.
