DomovArhivSladko, najslajše v Mestni občini Koper

Sladko, najslajše v Mestni občini Koper

Arhiv Preglej vse novice
Deli vsebino

O tem, pa tudi o drugih prireditvah, ki se nam obetajo do konca tega leta smo se pogovarjali z vodjo Turistične organizacije Koper Tamaro Kozlovič, ki skupaj s svojo ekipo skrbi za koordinacijo prireditev v Mestni občini Koper.  

 

Sladka Istra, največja in najslajša prireditev na naših tleh je za nami. Številke so bile nad vsemi pričakovanji, pisalo se je o presežkih. Lahko podate vašo oceno letošnje prireditve?

V letošnjem letu je Sladko Istro, predvsem pa nas, organizatorje razveselilo čudovito, sončno vreme, ki je vplivalo tudi na pozitivno vzdušje vseh obiskovalk in obiskovalcev letošnje prireditve. V Koper smo tako letos uspeli privabiti rekordno število obiskovalcev, po naših ocenah jih je bilo oba dneva skupaj več kot 30.000, poleg tega je bilo rekordno tudi število ponudnikov na stojnicah. Pozitivno nas je presenetilo tudi 130 udeležencev na tradicionalnem ex tempore Sladka Istra, ki ga že vse od prve Sladke Istre, Mestna občina Koper izvaja skupaj z Javnim skladom za kulturne dejavnosti RS – izpostava Koper. Po številkah sodeč lahko mirne duše rečemo, da je za nami še ena izredno uspešna Sladka Istra in seveda upamo, da bo prihodnja še uspešnejša. V Turistični organizaciji Koper smo namreč že z mislimi pri Sladki Istri 2014.

 

Kaj pa si lahko obetamo prihodnje leto od Sladke Istre?

Sladka Istra ima še veliko potenciala, ki ga bo z leti potrebno izkoristiti. Tukaj imam v mislih predvsem sklop Sladki svet, v katerem lahko sodelujejo ponudniki s tujimi sladicami. Ta vsebinski sklop je za enkrat zastopan z najmanj stojnicami, velik potencial pa vidimo tudi v tem, da Sladko Istro obogatimo s ponudbo slaščičarske in druge opreme. Poleg tega si želimo nadgraditi tudi strokovni del prireditve, in sicer natečaje Sladke Istre, na katerih si želimo večjo zastopanost hrvaškega in italijanskega trga oziroma ponudnikov, tako pri natečaju Muškat Sladke Istre kot tudi pri natečaju Najizvirnejša sladica Istre. Skratka idej in možnosti je zelo veliko, ki jih velikokrat prav zaradi kadrovskih in finančnih omejitev ne moremo realizirati tako hitro, kot si sami želimo.

 

Katere prireditve pa se nam še obetajo do konca leta?

Minuli konec tedna smo v Kopru gostili Dneve kmetijstva slovenske Istre, ki so bili prav tako izredno dobro obiskani, do konca leta pa sledi še vrsta tradicionalnih prireditev, ki jih izvajajo različni organizatorji, od Festivala belega tartufa, Martinovanja, Martinje, koncertov Pihalnega orkestra Koper, Marezig in Sv. Antona, do koncerta Obalnega komornega orkestra, Zaključne prireditve Zveze kulturnih društev Mestne občine Koper in drugih dogodkov v samem mestu in zaledju. Zagotovo bo ena večjih prireditev tega leta tudi tradicionalno Silvestrovanje v Kopru, prav tako pa bomo tudi letošnji praznični december pričeli s simboličnim prižigom novoletnih lučk.

 

Mogoče če lahko podate oceno obiskanosti naših krajev in prireditev v minulem letu. Kljub številnim dogodkom se ponekod pojavljajo očitki, da se v Kopru in zaledju nič ne dogaja. Kako se bi odzvali na to?

Vsekakor se bodo vedno našli posamezniki, ki jim prireditev in dogajanja nikoli ne bo zadosti, ali le te ne bodo dovolj dobre itd. Na podobne komentarji smo se enostavno nehali resneje odzivati, saj nam jemljejo voljo in zagnanost do dela, verjamem da tudi ostalim organizatorjem – saj občina kot taka, ne organizira veliko prireditev, ampak slednje predvsem koordinira in sofinancira preko javnega razpisa. Vsak, ki odpre koledar prireditev na spletni strani občine, bo stežka opazil dan, ko se prav nič ne dogaja, kar dokazuje, da so podobni komentarji pavšalni in neresnični. Zato raje črpamo energijo s strani tistih občanov in obiskovalcev, ki se različnih prireditev redno udeležujejo, ki nam posredujejo predloge in nas tudi opozorijo na določene pomanjkljivosti. Vsekakor pa dajem v razmislek tistim, ki pravijo, da je premalo prireditev ali da se nič ne dogaja, da je izvedba ene prireditve ali dogodka velika odgovornost in finančno breme, ki v razmerah, ko je sponzorstev in potrošnje vse manj, še toliko bolj zahtevno za posameznega organizatorja.