Svetniki svetniške skupine SMC Koper smo na delovnih telesih MOK in na seji občinskega sveta izrazili potrebo po dodatnih informacijah in dejstvih, ki argumentirajo drugačno upravljanje zavetišča. Ker nismo bili z obrazložitvijo povsem zadovoljni, smo predlagali umik točke z dnevnega reda.
V prvi obravnavi je predlog dobil podporo, čaka pa še druga obravnava
V prvem delu smo obiskali zavetišče in poslušali argumente sedanjih upravljavcev, v pripravi na drugo obravnavo pa želeli vpogled in dejstva, ki jih ima na razpolago predlagatelj.
Namen našega glasovanja oziroma nasprotovanja spremembi Odloka o zagotavljanju javne službe na področju zaščite živali v prvem branju, na zadnji seji občinskega sveta Mestne občine Koper, nikakor ni bil ustavitev postopka oziroma preprečitev namere vseh Obalnih občin o predaji Obalnega zavetišča v upravljanje javnemu podjetju. Želeli smo omogočiti, da se tako mi, kot svetniška skupina, ter širša javnost seznani s celotno zgodbo in vsemi dejstvi o dejanskem stanju na področju upravljanja z Obalnim zavetiščem ter da se na podlagi pridobljenih informacij izoblikuje stališče, ki bo hkrati podlaga za glasovanje na drugi obravnavi.
Predstavniki svetniške skupine SMC smo po predhodni najavi pri strokovnih službah Mestne občine Koper opravili posvetovanje na temo problematike Obalnega zavetišča. Strokovne službe so nam predstavile dodatna dejstva in argumente, ki niso bili v prid trenutnemu upravljavcu zavetišča, kar je razvidno iz zapisnikov o inšpekcijskih ogledih in odločb, izdanih s strani Veterinarske inšpekcije. Posamezne kršitve so po našem mnenju take narave, da so vsekakor potrebni resni razmisleki glede nadaljnjega upravljanja zavetišča.
Izpostavljena je bila tudi problematika nesodelovanja s strani trenutnega upravljavca, saj mu je bila dana možnost tudi nadaljnjega sodelovanja, ne glede na spremembo Odloka, kar pa trenutni upravljavec kategorično zavrača.
Na podlagi vseh pregledanih argumentov in novih dejstev menimo, da je potrebno, ne glede na to, kdo bo novi upravljavec Obalnega zavetišča za zavržene živali, doseči konsenz in sodelovanje v dobrobit posodobitve, adaptacije in vzpostavitve takih razmer v zavetišču, da bo za živali najbolje. Vse to je mogoče doseči zgolj s koordinacijo vseh obalnih občin kot lastnic in investitoric Obalnega zavetišča in upravljanjem s strani javne službe, ki bo najbolj izpolnjevala pogoje.
Po razumni presoji trenutne situacije, brez emotivnih učinkov prek sredstev javnega obveščanja, zagovarjamo stališče, da je predaja zavetišča novemu upravljavcu, javnemu podjetju, z možnostjo sodelovanja z nevladnimi organizacijami, ki lahko na področju zaščite živali izvajajo svoj program in tudi sooblikujejo program zavetišča, najboljša rešitev za bodoči kompleks Obalnega zavetišča, ki bo ponujal celovite storitve in obravnavo na področju zaščite živali.
